Ni utemeljen revizijski očitek, da bi morala biti ugotovljena ničnost izpodbijane odločbe, ker naj bi bilo z njo odločeno o že razsojeni stvari, in sicer o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost. Odločanje o že razsojeni stvari ni razlog za ničnost odločbe, kot to zmotno navaja tožnik. Lahko bi bil sicer razlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člen ZUP, vendar v obravnavanem primeru ne gre za tak primer.
V obravnavanem primeru tudi niso podani razlogi iz prvega odstavka 279. člena ZUP, zaradi katerih bi se odločba lahko izrekla za nično.
poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost
Upoštevanje načela objektivne pogojenosti pomeni predvsem upoštevanje okvirov, ki jih je začrtala sodna praksa z dosojanjem odškodnin v podobnih primerih. Tožnik v zvezi z neustreznostjo dosojene odškodnine, glede na primerljive primere v sodni praksi, zgolj pavšalno navaja, da prisojena odškodnina ni skladna z obstoječo sodno prakso. Tožnik pri tem ne navaja sodnih odločb, ki naj bi dokazovale drugačno sodno prakso. Ne glede na navedeno pomanjkljivost revizije Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ob upoštevanju različnosti posameznih primerov odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 59.000,00 EUR oziroma 58,68 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ustrezna glede na podobne primere in je pravilno umeščena med lažje in težje, tovrstne primere.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sezonsko povečan obseg dela
Res je, da sezonsko delo, še zlasti v kmetijstvu, pogosto pomeni, da to delo obstaja samo v času sezone (npr. obiranje hmelja, trgatev ipd.) in da izven sezone ni potrebe po tem delu. Vendar pa iz tega ne sledi, da je o sezonskem delu možno govoriti le, če potreba po določeni vrsti kadra obstaja zgolj v času sezone. Tako npr. v turizmu v času poletne sezone pri posameznem delodajalcu naraste potreba po delu natakarjev, sobaric in podobnega osebja, čeprav so takšni delavci zaposleni tudi izven sezone. Takšna sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je povsem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela.
delna invalidska pokojnina - odmera - oblikovanje pokojninske osnove - preračun plač iz bruto v neto zneske
Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke ali prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Navedeno stopnjo ugotovi in določi minister za finance. Bruto plačo se preračuna v neto vrednost s količniki, izračunanimi iz povprečne stopnje prispevkov in davkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pisna obrazložitev odpovednega razloga - abstraktna opredelitev odpovednega razloga - zmotna uporaba materialnega prava
Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog (ne pa samo dodatno oziroma podrobneje), tako da šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi in s tem v dejanskem smislu napolni abstraktno opredelitev tega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je delavcu jasno, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu. Drugačno stališče nasprotuje določbi drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in odpira možnosti arbitrarnega postopanja delodajalca, ko bi ta v odpovedi navedel zakonski, abstraktni razlog, nato pa šele v sodnem postopku poljubno navajal in dokazoval dejanske razloge in podlage za prenehanje potrebe po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi - pravočasnost odpovedi
Delodajalec mora kršitev obveznosti opredeliti tako, da je iz njenega opisa mogoče ugotoviti znake kaznivega dejanja, čemur je tožena stranka zadostila. V odpovedi je navedla, da je tožnica na podlagi bilančnih podatkov kreditojemalke vedela, da slednja ne bo sposobna vrniti namenskih kreditnih sredstev, pa ji je kljub temu v nasprotju z internimi akti ter koristmi in interesi delodajalca omogočila izplačilo. To pomeni, da je tožnica ravnala z namenom omogočiti kreditojemalki pridobitev protipravne premoženjske koristi. Iz obrazložitve tudi izhaja, da je preko svojih pooblastil sklenila Dodatek št. 1, s katerim so bila iz zavarovanja kredita izključena vsa jamstva in pri tem ravnala namerno.
Delodajalec lahko v sodnem postopku dokazuje kršitev obveznosti, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, v okviru obrazložitve dejanskega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
predaja zahtevane osebe državi članici - izročitev zahtevane osebe tretji državi - nalog za prijetje in predajo - prošnja za izročitev - postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev - okoliščine primera
Za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je predajo osebe zahtevala Nemčija, je predpisana višja zaporna kazen kot za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je izročitev zahtevala BiH. Obe državi zahtevata predajo oziroma izročitev za dejanji, ki sta bili storjeni na njunem ozemlju, obe zaradi izvedbe kazenskega postopka zoper zahtevano osebo. Nemčija je izdala nalog za prijetje in predajo, še preden je za izročitev zaprosila BiH. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pri odločanju bistvenega pomena, da je bilo predhodni prošnji BiH za izročitev zahtevane osebe pravnomočno ugodeno že s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 6. 2013, torej še preden je Nemčija izdala nalog za prijetje in predajo M. R. Takšna odločitev, gre za res iudicata, je za našo državo zavezujoča. Celovita presoja navedenih okoliščin pokaže, da je ta dodatna prvina, ki jo je treba upoštevati v skladu z določbo tretjega odstavka 32. člena ZSKZDČEU-1 (okoliščine, določene z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo), prevalentna in narekuje izročitev zahtevane osebe BiH.
dopustnost tožbe - tožnik v upravnem sporu - dopustnost odškodninskega zahtevka - sprememba tožbe glede izpodbijanega akta
Tožnica zaradi neizpolnjene procesne predpostavke za tožbo zoper sporne odločbe ni upravičena zahtevati niti vsebinske presoje postavljenega odškodninskega zahtevka.
Sprememba tožbenega predloga v smislu, kateri upravni akt naj se odpravi oziroma ugotovi za nezakonitega (prva in druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), bi vsebinsko gledano vzpostavila drug predmet upravnega spora in z njim povezanih pravnih in dejanskih vprašanj. Šlo bi za novo tožbo, ne pa za popravek tožbenega predloga v smislu odprave njegovih pomanjkljivosti.
ZKP člen 195b, 195b/1, 195/4, 205, 205/2, 420, 420/4. ZSKZDČEU-1 člen 24, 24/1, 24/2.
javljanje na policijski postaji – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zoper sklep o odreditvi ukrepa obveznega javljanja policijski postaji na podlagi prvega odstavka 195.b člena ZKP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 24. člena ZSKZDČEU-1 ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - škoda, ki jo povzroči delavec tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - športne igre - poškodba pri športu - nogomet - prekršek - malomarnost
Po presoji Vrhovnega sodišča ravnanje nasprotnega igralca C.-ja brez dvoma predstavlja kršitev pravil nogometne igre. Vendar vsak prekršek pri športnih igrah sam po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja, kot elementa odškodninske obveznosti.
Zato majhnih odstopanj od pravil športne igre, storjenih iz malomarnosti, ki so pri nekaterih športnih igrah (že) normalen pojav, ni mogoče opredeliti kot protipravna in nedopustna dejanja.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZEKom-1 člen 181, 181/1, 181/3. ZJA člen 2, 2/1, 19, 19/1, 21, 21/1. ZJU člen 64, 64/1, 65, 65/6, 65/1.
začasna odredba - procesne predpostavke za njeno izdajo - dopustnost tožbe zoper sklep posebne natečajne komisije v postopku izbire direktorja agencije
Predhodni preizkus procesnih predpostavk za tožbo, vloženo zoper sklep posebne natečajne komisije iz šestega odstavka 65. člena ZJU, v konkretnem primeru imenovanje direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, zajema tudi presojo, ali ZEKom-1 v četrtem odstavku 181. člena celovito ureja dopustnost sodnega varstva v tem postopku, ali pa določa zgolj dodatno možnost sodnega varstva glede na predvidenega v ZJU.
Revidentka je bila z vsemi očitanimi kršitvami seznanjena že pred razgovorom pri ministrici, saj navedene kršitve med drugim izhajajo iz poročil skupne službe za notranjo revizijo ter poročil o izvedenih nadzorih Inšpektorata Republike Slovenije za delo (da je bila revidentka z njimi seznanjena, izhaja tudi iz njenih trditev, da je kršitve odpravljala). Na razgovoru pri ministrici so ji bile te kršitve le ponovno predočene in se je imela možnost o njih izjaviti.
Minister prek svoje pristojnosti za razrešitev direktorja izvršuje deloma vlogo delodajalca in deloma vlogo ustanovitelja prek nadzora in ukrepanja za zagotavljanje ustreznega izvajanja javne službe s strani subjekta (javnega zavoda), katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Zato v izpodbijanem sklepu tudi ni treba obširno navajati pravne podlage in povzemati dejanskega stanja ter dokazov, na katere je to oprto (v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku) in to ne izhaja niti iz zakona.
očetovstvo - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - pravna praznina - anologija - rok za izpodbijanje - objektivni rok - napake volje - odločba Ustavnega sodišča
Tako kot so dejanski položaji lahko sestavljeni iz več med seboj ločenih prvin, velja enako tudi glede pravnih institutov. Posamezen pravni institut je običajno sestavljen iz več različnih pravnih pravil. Pri uporabi analogije, kot uveljavljenem sredstvu zapolnjevanja pravnih praznin, je treba imeti pred očmi (tudi) omenjeno sestavljenost dejanskih in pravnih institutov. Uporaba analogije je namreč vrednotno utemeljena le dotlej, dokler sta si urejeni in neurejeni pravni primer med seboj v bistvenem enaka ali še z drugimi besedami: dokler vsebujeta enak oziroma skupen vrednotni temelj, prek katerega oba položaja lahko primerjamo (tertitum comparationis). To pa ne velja nujno glede vseh pravnih pravil, ki tvorijo določen pravni institut. Pri sestavljenem pravnem institutu bo torej lahko podan položaj, ko bo sodišče neurejen pravni primer reševalo z uporabo analogije tako, da se bo oprlo na eno pravno pravilo, ne pa na celoto pravnih pravil, ki tvorijo posamezen pravni institut.
Iz tega sledi, da mora tudi za pravnega očeta, ki je to postal z izjavo o pripoznanju očetovstva, veljati enak rok, kot za pravnega očeta, ki je to postal na podlagi zakonske domneve. To pomeni, da mora biti dolžina roka enaka za oba, to pa je dolžina enoletnega subjektivnega roka iz 96. člena ZZZDR.
Ker objektivni rok po odločbi Ustavnega sodišča v zadevi U-I-251/14 posega v pravice očeta iz 35. člena Ustave, mora to veljati za obe skupini pravnih očetov. Zapolnjevanje pravne praznine s pravno urejenim (analognim) primerom iz drugega odstavka 99. člena OZ bi bilo zato protiustavno. Uporaba analogije mora, kot že rečeno, slediti razlogom, ki utemeljujejo njeno uporabo, ne pa povzročati
Neutemeljeno vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti sodišču druge stopnje očita kršitev 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP z navedbami, da sodišče ni v celoti rešilo predmeta obravnavanja, ko je v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka zaradi razhajanja med razlogi sodbe o izpovedbi žene oškodovanca L. K. glede posojenega zneska in zapisnika o zaslišanju L. K. kot priče ocenilo kot grajanje dejanskega stanja. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe (s čimer je mišljeno dejanje opisano v obtožbi).
določitev krajevne pristojnost po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - združitev pravd - sodišča različne stvarne pristojnosti
Razlog za delegacijo je sicer lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, a še to le izjemoma. Vendar to velja lahko le v primeru, če so ta različna sodišča hkrati sodišča iste stvarne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Toženčev predlog za „izločitev“ Okrajnega sodišča v Lendavi in Višjega sodišča v Mariboru vsebinsko izraža dvom v nepristranskost vseh sodnikov navedenih sodišč. Vendar pa zgolj trditev, da na Okrajnem sodišču v Lendavi poteka kazenski postopek proti toženčevi ženi ne predstavlja zadostnega razloga za delegacijo pristojnosti sodišča. Zaradi tega je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pomembno pravno vprašanje - hujša gospodarska škoda - jasno besedilo zakona
Odgovor na vprašanje, ali pojem hujša gospodarska škoda po 156.a členu ZGO-1 zajema le tam navedeno škodo, ali tudi škodo po 132. členu OZ, izhaja že iz besedila citirane določbe. Ta jasno določa, kaj se šteje za hujšo gospodarsko škodo, in sicer: povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje. Gre za specialno zakonsko ureditev, ki izključno za namen odloga izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja jasno določa, da mora biti izkazana kvalificirana škoda, kot jo določa ZGO-1.
Uredba (EU) št 604/2013 Evropskega parlamenta in Sv eta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorn e za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 22, 22/6, 22/7, 27, 27/3, 29, 29/1, 29/2.
neobravnavanje prošnje zaradi predaje drugi državi članici - rok za predajo
V predpisanem roku pa mora biti ne le izdana odločitev pristojnega organa temveč mora biti predaja prosilca ali druge osebe tudi dejansko opravljena, kar jasno izhaja iz besedila drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III. Navedeni materialni rok pa je prekluziven in se z njegovim potekom odgovornost prenese na državo članico, ki je podala zahtevo ter navedeni rok zamudila, torej na Republiko Slovenijo.
Rok je torej potekel pred dnem vročitve izpodbijanega sklepa tožene stranke in pred vložitvijo predmetne tožbe v upravnem sporu. Rok je torej potekel še preden je bila izdana začasna odredba v upravnem sporu, zato se ne more podaljšati v čas po končni odločitvi v zadevi skladno s prvim odstavkom 29. člena Uredbe Dublin III in je s tega vidika utemeljitev sodišča prve stopnje napačna. Razlogi za tako zamudo, ki so na strani tožene stranke, v predmetni zadevi niso razvidni.