določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnica zaposlena na pristojnem sodišču, bi v konkretnem primeru pri nasprotni stranki in v javnosti lahko povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - družinski član predsednika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okrajno sodišče v Radovljici je majhno sodišče; sodniško funkcijo na njem opravljajo le štirje sodniki. Okoliščina, da je stranka v postopku ožji družinski član predsednice sodišča, bi lahko v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost
Okoliščina, da je tožnica zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Novem mestu, je po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina zaradi katere bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča.
ZD člen 141, 181, 224. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394, 394-2.
dedovanje - pravni položaj dediča - uveljavljanje dedne pravice - pravica do sodelovanja v postopku - rok - kaduciteta
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- katere dolžnosti ima zapuščinsko sodišče pred objavo oklica dedičem v Uradnem listu Republike Slovenije in prenosom zapuščine na kaducitetnega upravičenca;
- ali je bila tožnikoma z nepravilnim postopanjem zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice odvzeta možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku v smislu 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 224. členom Zakona o dedovanju.
URS člen 2, 3, 14, 22, 23, 33, 157. ZPP člen 67, 70, 351. ZUS-1 člen 4, 12, 37, 66, 73, 78. ZZK-1 člen 2, 28, 114, 115, 177. ZS člen 1, 14, 60, 99. ZUP člen 279.
neodvisnost sodišča - položaj Vrhovnega sodišča - varstvo ustavnih pravic - pravna neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe - sodba presenečenja - sodna uprava in sojenje - zemljiška knjiga - tožba zaradi varstva človekovih pravic - zavrnitev vpisa poočitve
Za odločanje o predlogu tožnika za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni pravne podlage. Ker za odločitev o pritožbi v upravnem sporu ni drugega stvarno pristojnega sodišča, Vrhovno sodišče takega sodišča sploh ne more določiti.
Če bi bilo sodišče pri svojem odločanju vezano na ničen upravni akt bi bilo to nezdružljivo z načelom pravne države (2. člen Ustave) pa tudi z načelom delitve oblasti (3. člen Ustave). To velja tudi v obravnavanem primeru spora po 4. členu ZUS-1, saj je prav vprašanje ničnosti akta izhodišče sodne presoje v tem upravnem sporu, od katere je odvisna odločitev sodišča in je torej vključeno v obseg tega upravnega spora.
Pravno neizvršljiva je tako odločba, ki vsebuje dispozitiv, ki nasprotuje pravnemu redu in to seveda do take mere, da je glede na z odločbo dovoljeno oziroma zapovedano dejanje ali ukrepanje veljavna ustavna oziroma zakonska ureditev sama po sebi ovira za možnost izvršitve priznane pravice ali naložene obveznosti. Presoja tega ničnostnega razloga pa ni vprašanje konkretnega dejanskega stanja in okoliščin v konkretni zadevi, temveč soočanja posamične ter konkretne pravne norme iz izreka upravne odločbe z abstraktnimi in splošnimi pravnimi normami veljavnih predpisov.
Iz odločbe GURS izhaja pravno dejstvo, ki ga s poočitvijo ni mogoče izvesti v zemljiški knjigi, saj bi to nasprotovalo ureditvi ZZK-1. To torej pomeni, da navedene odločbe GURS pravno ni mogoče izvršiti, saj bi bila taka izvršitev v nasprotju ne le s 115. členom ZZK-1, temveč tudi s pravno naravo same poočitve (28. in 114. člen ZZK-1).