dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
procesne obresti – zakonske zamudne obresti – nesklepčnost – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice in zapadlih, a neplačanih obresti za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen.
odpoved pogodbe – odškodninska terjatev zaradi razveze pogodbe – prijava terjatve – rok – pravočasnost prijave terjatve
V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.
OZ člen 131, 153, 965. ZDR člen 184. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1. ZVZD člen 5, 8.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – razbremenitev odškodninske odgovornosti – višja sila – naključje – pretrganje vzročne zveze – dokazno breme – razpravno načelo – varstvo pri delu
Zlom veje na drevesu pri pobiranju sadja, pri čemer se je tožnica poškodovala, ne predstavlja višje sile. Gre za naključje, ki bremeni toženo stranko (delodajalca).
Tožnik v dejstveni podlagi tožbe navaja, da je tretji toženec (pritožnik) pridobil solastništvo šele 8. 9. 2011, zato s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine ne more uspeti. Tožba je zato v delu, v katerem uveljavlja od tretjega toženca plačilo uporabnine za obdobje od 1. 12. 2009 do 1. 10. 2011, neodpravljivo nesklepčna, kar na podlagi četrtega odstavka 318. člena ZPP narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
škoda zaradi izgubljenega preživljanja – denarna renta – prikrajšanje zaradi smrti moža/očeta – odškodninski zahtevek – izguba zaposlitve – razpravno načelo
Tožnici sta zatrjevali svoje prikrajšanje pri preživljanju le zaradi podpore, ki jima jo je pokojni zagotavljal iz svojih zaslužkov pri delodajalcu. Ker je sodišče ugotovilo, da bi usahnila z izbrisom delodajalca iz sodnega registra, ko bi pokojni izgubil zaposlitev, je tožbeni zahtevek za plačevanje rente po tem obdobju pravilno zavrnilo.
sklep o dedovanju – sodna poravnava – dedni dogovor – napotitev na pravdo – obstoj zunajzakonske skupnosti – rešitev medsebojnih spornih razmerij – pisna napaka
Sodna poravnava predstavlja dedni dogovor, ki ga je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upoštevalo, zmotno pa ni ugotovilo, da sta dediča zapuščine tako sin pokojnika, kakor tudi pritožnica vsak do ½. S tem, ko je dedič v sodni poravnavi priznal pritožnici pravico, da deduje osebno vozilo iz zapuščine, ni bilo več sporno dejstvo, zaradi katerega je bila pritožnica iz zapuščinskega postopka napotena na pravdo, da dokaže obstoj zunajzakonske skupnosti.
Ker je vsebina sodne poravnave med strankami sporna, bi sodišče prve stopnje v skladu s pravili o razlagi spornih določil moralo poiskati skupen namen upnikov in dolžnika ob sklepanju sodne poravnave.
prepozen odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – vračilo tožbe v popravo – umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka
Za umik tožbe ni potrebna privolitev tožene stranke, saj ni vložila (pravočasnega) odgovora na tožbo. Za prepozen odgovor na tožbo tudi ne more tožena stranka uveljavljati stroškov postopka. Mora jih nositi sama.
odgovornost pri nesreči premikajočih se vozil – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – prehitevanje kolone vozil v križišču po pasu za zavijanje v levo – razporeditev odgovornosti med voznikoma motornih vozil
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – kvalitativna prvina terjatve – kvantitativna prvina terjatve
V fazi odločanja o začasni odredbi je z vidika verjetno izkazane terjatve pomembno to, ali je verjetno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, ne pa tudi to, ali je verjetno izkazan prav takšen delež, kot ga tožeča stranka uveljavlja.
napotitev na pravdo – ugotavljanje zakonitih dedičev – zakoniti dedič – dediči kot nujni sosporniki – nujno sosporništvo – matična knjiga – podatki iz matične knjige
Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni. Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu – policijsko delo – pravno priznana škoda – nevarna dejavnost
Delo policistke, ko mora vkleniti visokega moškega, ki je vinjen in se upira, sodi med nevarno dejavnost. Ker je povzročitelj s škodo ugriznil policistko v stegno in je zato imela štirinajst dni modrico in bolečine, ne gre za zanemarljivo škodo in je zato njena škoda pravnorelevantna.
male avtorske pravice – avtorski honorar – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved avtorskim pravicam - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Tožena stranka ni dokazala, da bi se avtorji odpovedali avtorskim pravicam za glasbena dela, ki jih je priobčevala v svojih poslovnih prostorih, niti ni dokazala, da gre za avtorsko nevarovana dela.
Drži sicer pritožbena trditev tožene stranke, da je dokazovala, da dela, ki jih je predvajala, niso bila zajeta v repertoarjih tujih kolektivnih organizacij. Vendar, tudi če bi bilo to dejstvo izkazano, to ne dokazuje, da so se ti avtorji uveljavljanju avtorskih pravic odpovedali.
SPZ in ZNP, ki delitev solastne nepremičnine urejata, glede predmeta delitve nimata posebnih določb – ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino – hišo – je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male pravice - tarifa – uporaba Pravilnika – izračun nadomestila - odpoved materialni avtorski pravici - repertoar tujih kolektivnih organizacij – dokazno breme – uporaba slovenskega prava
Z upoštevanjem tarife iz Pravilnika 1998, veljavne na dan uveljavitve ZASP-B, je materialno pravo pravilno uporabljeno. Ta tarifa je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni. ZASP-B je dal moč skupnega sporazuma zgolj tarifi (v ožjem pomenu besede), ne pa tudi normativnemu delu Pravilnika 1998.
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki – uporabnici.
Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077383
ZPP člen 163, 318, 338, 338/2. OZ člen 174, 179.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – pravična odškodnina – telesne bolečine in strah – ugriz psa – nepremoženjska škoda – dokaz z izvedencem – vročitev zahtevka za povračilo stroškov
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
Zmotno meni pritožba, da bi lahko sodišče o nepremoženjski škodo odločilo le s pomočjo izvedenca. Le če bi tožena stranka ugovarjala priloženim navedbam v odgovoru na tožbo, bi sodišče izvajalo tudi te dokaze.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – obstoj življenjske in ekonomske skupnosti – ločeno življenje zakoncev – prenehanje zakonske skupnosti – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje domneve o enakih deležih – način uveljavljanja nadpolovičnega deleža – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Vložitev razvezne tožbe je trenutek, od katerega (kljub formalnemu trajanju zakonske zveze do pravnomočne odločitve o razvezi) ni več mogoče govoriti o pridobivanju skupnega premoženja.
Intimni zapis osebne želje lahko odraža nezadovoljstvo v partnerski zvezi oziroma razmišljanje o prekinitvi te zveze, ne predstavlja pa njenega dejanskega prenehanja. Da bi imela tak učinek, mora biti ta volja jasno izražena navzven.
Sočasno ljubezensko razmerje enega od zakoncev z nekim drugim partnerjem še ne povzroči prenehanja zakonske zveze z zakonskim partnerjem.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov (npr. pravni posel, sodno ali upravno odločbo) za izvrševanje služnosti, za katerega se kasneje pokaže, da je pomanjkljiv ali neveljaven.