OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077383
ZPP člen 163, 318, 338, 338/2. OZ člen 174, 179.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – pravična odškodnina – telesne bolečine in strah – ugriz psa – nepremoženjska škoda – dokaz z izvedencem – vročitev zahtevka za povračilo stroškov
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
Zmotno meni pritožba, da bi lahko sodišče o nepremoženjski škodo odločilo le s pomočjo izvedenca. Le če bi tožena stranka ugovarjala priloženim navedbam v odgovoru na tožbo, bi sodišče izvajalo tudi te dokaze.
sestavine izreka – določitev paricijskega roka po uradni dolžnosti – zahtevek v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku sicer ni njegova obligatorna sestavina, vendar ga mora sodišče v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, določiti po uradni dolžnosti.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov (npr. pravni posel, sodno ali upravno odločbo) za izvrševanje služnosti, za katerega se kasneje pokaže, da je pomanjkljiv ali neveljaven.
Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
izbris hipoteke - razdelitev obremenjene nepremičnine na etažno lastnino - pomotni vpis - prehod hipoteke na vse posamezne dele
Na podlagi 111. člena SPZ, hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini, zato je zemljiškoknjižno sodišče hipoteko pravilno preneslo na novonastale posamezne dele.
posredniška pogodba – oblika pogodbe – ustno sklenjena pogodba – posredniški dnevnik – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je resničnost svojih navedb dokazovala s predložitvijo elektronske korespondence med pravdnima strankama in zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika, medtem ko je tožena stranka v dokaz svojih navedb sicer predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, vendar pa sodišče prve stopnje tega dokaza ni moglo izvesti zaradi njegove neudeležbe na naroku za glavno obravnavo. Ker pa tudi morebitnih drugih dokazov ni predložila, ni zadostila dokaznemu bremenu glede ugovorov, s katerimi je izpodbijala utemeljenost vtoževanega zahtevka.
postopek osebnega stečaja – založitev predujma – predlog za začetek stečajnega postopka – podaljšanje roka za dopolnitev predloga – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – pojasnilna dolžnost sodišča
Za postopek osebnega stečaja se uporabljajo tudi določila 3., 4. in 5. odstavka 233. člena ZFPPIPP. Iz teh določil je jasno razvidno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka zakonski rok, ki ni podaljšljiv, ne pa sodni rok, ki bi ga sodišče smelo podaljšati. Dolžnik tudi ni vložil predloga za začetek postopka na zapisnik pri sodišču, temveč je ta predlog vložil po odvetniku po elektronski poti. V teh primerih pa ne obstaja pojasnilna dolžnost sodišča v smislu 383.a člena ZFPPIPP.
Sodišče je dolžno zahtevati od stranke, pri kateri se dokazno gradivo nahaja, naj dokazno gradivo (listino) v primernem roku predloži. Toženka se je sicer branila, da s podatki o predlaganih pričah ne razpolaga, vendar se sodišče do navedenega ni niti opredelilo niti izvedlo dokazov za ugotovitev tega dejstva.
ZPP člen 111. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 71, 71/1, 71/2, 120, 120/2.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – prenehanje zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – štetje rokov
Po prvem odstavku 71. člena ZZK-1 preneha zaznamba vrstnega reda veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo, kar celo ne glede na posebna pravila o štetju rokov pomeni, da vpis, ki je bil predlagan 10.1.2013 ob 15.03.52 uri ni bil predlagan po izteku enoletnega roka. Za odločitev v zadevi pa je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati tudi 111. člen ZPP, za kar je podlaga v drugem odstavku 120. člena ZZK-1 in v 37. členu ZNP. ZZK-1 namreč posebnih določb o štetju rokov nima, v tretjem odstavku 111. člena ZPP pa je določeno, da se roki, ki so določeni po letih, končajo s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, v obravnavanem primeru torej z iztekom dne 10.1.2013.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev stečajne mase – znesek unovčene stečajne mase
Nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneska, ki ga predstavlja unovčena stečajna masa.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje goljufije
Upnika v času vložitve ugovora pravnomočne obsodbe še nista mogla ugovarjati kot ugovorni razlog iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, takega ugovora nista vložila niti po obsodbi, kar velja tudi za upraviteljico (!), a je v tem postopku to dejstvo upoštevno tudi v okviru ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
Iz opisa kaznivega dejanja samega izhaja, da je dolžnica oba upnika spravila v zmoto glede njenega premoženjskega stanja, jima prikrivala zadolženost, kar ustreza vsebini ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
Dvom, da bo (katerakoli) tožena stranka iz pravdnega postopka po zaključku postopka sposobna plačati dosojeno terjatev, vedno obstaja, tak dvom pa ne izkazuje nevarnosti v smislu 1. odstavka 257. člena ZIZ. Nevarnost mora biti konkretizirana.
dopustnost pritožbe – upravitelj – procesna legitimacija za pritožbo
Zakon stečajnemu upravitelju ne daje izrecne procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu, kar glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0076641
OZ člen 346, 766. ZGD-1 člen 253.
prosti preudarek - občasne terjatve - zastaranje obresti - mandat za opravljanje nalog iz pristojnosti člana uprave - plačilo za delo članom uprave
Sodišče prve stopnje bi moralo v zvezi z ugovorom zastaranja zakonskih zamudnih obresti od mesečnih zneskov upoštevati, da je zamudne obresti treba šteti za občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih. Gre namreč za terjatve, ki dospevajo dnevno, torej v krajših časovnih presledkih, kar pa pomeni, da gre za stranske občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih, če ne zastarajo v krajšem zastaralnem roku skupaj z glavno terjatvijo, za katero velja krajši zastaralni rok.
Tožena stranka je z imenovanjem tožeče stranke na mesto članice uprave slednji podelila mandat za opravljanje nalog iz pristojnosti člana uprave, tožeča stranka pa je s tem pridobila pravico te naloge opraviti.
Odplačnost dela člana uprave domneva, medtem ko bi morala biti neodplačnost kot izjema izrecno dogovorjena.
Odločitev na podlagi 216. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči po prostem preudarku, če ugotovi, da ima stranka pravico do denarnega zneska, pa se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, sodišča namreč ne odvezuje dolžnosti, da navede razloge oziroma okoliščine, ki predstavljajo podlago za njegovo odločitev o višini vtoževanega zneska.
ZFPPIPP člen 104, 104/1, 104/1-1, 291, 291/2, 294.
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – dopolnjevanje otvoritvenega poročila – zamuda pri predložitvi
Otvoritveno poročilo dejansko ni bilo sestavljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, na kar je mogoče sklepati na podlagi dejstva, da ga je upraviteljica kar dvakrat dopolnjevala.
OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZPP člen 104, 108, 108/3, 286, 286/6. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 120.
predložitev overjenega prevoda na drugem naroku - dokončni obračun del - vrstni red vračunavanja - uzance - predložitev listine v tujem jeziku na prvem naroku
Neutemeljena je pritožbena graja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je svojo odločitev oprlo tudi na listino, ki je bila v prevodu v slovenski jezik predložena šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Na prvem naroku za glavno obravnavo pravočasno, vendar v tujem jeziku, predloženo listino (specifikacijo), je namreč tožnik po tem, ko se je s to listino dokazovano dejstvo izkazalo za sporno, v roku, ki mu ga je določilo sodišče, predložil v overjenem prevodu. Zato se po analogiji z drugim odstavkom 104. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 108. člena ZPP šteje, da je bila navedena listina (v prevodu) vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena, torej že na prvem naroku za glavno obravnavo.
ZPP člen 141. ZFPPIPP člen 292. Sodni red 74, 74/5.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročanje – obstoj predalčnika – uvodni razgovor s stečajnim dolžnikom – seznanitev z začetkom stečajnega postopka
Niti s fotografijami niti z ogledom ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik imel hišni predalčnik v času vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka. Odločilno pa je stanje v času vročanja, ne pa sedanje stanje.