sestavine izreka – določitev paricijskega roka po uradni dolžnosti – zahtevek v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku sicer ni njegova obligatorna sestavina, vendar ga mora sodišče v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, določiti po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077377
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/3, 285.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - sekundarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina - odmera višine odškodnine – materialno procesno vodstvo – zaslišanje izvedenca
Z zaslišanjem izvedenca je sodišče prve stopnje učinkovito odpravilo pomanjkljivosti, na katere je tožnik opozoril po prejemu izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve.
Da je strah pravno priznana škoda samo ob izpolnitvi predpostavk glede intenzivnosti in dolgotrajnosti, je tudi v sodni praksi zavzeto enotno stališče. Sekundarni strah je tisti strah, ki ga oškodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic škodnega dogodka in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev.
odškodninska odgovornost – nesreča premikajočih se motornih vozil objektivna odgovornost – vzročna zveza – izključitev odgovornosti – višja sila – škoda zaradi delovanja motornega vozila – škoda sopotnika – škoda voznika
Ena od predpostavk za izključitev objektivne odgovornosti zaradi višje sile je zunanjost vzroka. Presoja o tem, ali je imetnik storil vse, kar je mogel, da bi preprečil nastanek škode, za njegovo odgovornost ni odločilna. Bistveno je, ali je vzrok za nastanek škode v delovanju motornega vozila.
Ker počena pnevmatika, ki je odpadla s tovornega vozila v gibanju ter obstala na vozišču in na katero je naletelo vozilo, s katerim je upravljala tožnica, izvira iz delovanja motornega vozila, je podana objektivna odgovornost toženčevega zavarovanca – voznika tovornega vozla.
začasna odredba – sklep o zavarovanju po začetku stečajnega postopka – zahtevek upnika za uveljavitev izločitvene pravice – rok za prijavo izločitvene pravice
Tožena stranka v ugovoru zoper izdano začasno odredbo ni ugovarjala zamudi roka za prijavo izločitvene pravice. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora pravilna.
S stroškovnikom, ki se, kot izhaja iz njegovega uvoda, nanaša na stroške celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje, taksa za postopek ni bila priglašena. Sodišče prve stopnje je, ne glede na to, da je tožeča stranka povračilo sodne takse zahtevala v tožbi, zato utemeljeno sklepalo, da povračilo takse ni (več) zahtevano.
Poslovna podlaga (kavza) je razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Poslovna podlaga opredeljuje cilj (namen), ki ga želita stranki doseči (uresničiti) s sklenitvijo in izpolnitvijo obveznosti, ki so vsebina te pogodbe.
Določba pogodbe je sporna, če ji stranki pripisujeta različen pomen. Določba pogodbe je nejasna, če njenega pomena, ki je med strankama sporen, ni mogoče opredeliti niti po (obveznem) razlagalnem pravilu, niti z uporabo drugih metod razlage.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče – prenos pravice uporabe
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje goljufije
Upnika v času vložitve ugovora pravnomočne obsodbe še nista mogla ugovarjati kot ugovorni razlog iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, takega ugovora nista vložila niti po obsodbi, kar velja tudi za upraviteljico (!), a je v tem postopku to dejstvo upoštevno tudi v okviru ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
Iz opisa kaznivega dejanja samega izhaja, da je dolžnica oba upnika spravila v zmoto glede njenega premoženjskega stanja, jima prikrivala zadolženost, kar ustreza vsebini ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
predhodna odredba na temelju sklenjene sodne poravnave – izvršljivost sodne poravnave
Predhodno odredbo je mogoče izdati na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva. Ker je sodna poravnava z dne 6.3.2013 v času odločanja o pritožbi postala izvršljiva, niso več izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo po 257. členu ZIZ.
Dvom, da bo (katerakoli) tožena stranka iz pravdnega postopka po zaključku postopka sposobna plačati dosojeno terjatev, vedno obstaja, tak dvom pa ne izkazuje nevarnosti v smislu 1. odstavka 257. člena ZIZ. Nevarnost mora biti konkretizirana.
predračun stroškov – dolžnosti stečajnega upravitelja – prodaja premoženja – pravica do nagrade
Stečajni postopek se ne vodi zaradi koristi dolžnika, temveč zaradi koristi upnikov (njihovega čim večjega poplačila), za dosego tega cilja pa mora upravitelj storiti vse, kar je v njegovi moči, da najde in „obrani“ vse premoženje, ki spada v stečajno maso. S tem, ko ne bi poskrbel za prodajo premoženja, bi kršil svoje obveznosti, ne pa s prodajo premoženja. Delo mora opraviti, zakon pa določa, da mu za opravljeno delo pripada nagrada oziroma nadomestilo.
OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZPP člen 104, 108, 108/3, 286, 286/6. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 120.
predložitev overjenega prevoda na drugem naroku - dokončni obračun del - vrstni red vračunavanja - uzance - predložitev listine v tujem jeziku na prvem naroku
Neutemeljena je pritožbena graja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je svojo odločitev oprlo tudi na listino, ki je bila v prevodu v slovenski jezik predložena šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Na prvem naroku za glavno obravnavo pravočasno, vendar v tujem jeziku, predloženo listino (specifikacijo), je namreč tožnik po tem, ko se je s to listino dokazovano dejstvo izkazalo za sporno, v roku, ki mu ga je določilo sodišče, predložil v overjenem prevodu. Zato se po analogiji z drugim odstavkom 104. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 108. člena ZPP šteje, da je bila navedena listina (v prevodu) vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena, torej že na prvem naroku za glavno obravnavo.
osebni stečaj - odpust obveznosti -ugovor upnika - pogoji za odpust obveznosti - poročilo o stanju premoženja - solastninska pravica na nepremičnini
V tej zadevi je odločilno, da se je dolžnik glede na v citirani tožbi podane navedbe štel za (so)lastnika nepremičnine. Zato bi to moral tudi navesti v poročilu o stanju svojega premoženja.
Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na podatke zemljiške knjige, saj v tožbi zatrjuje, da je solastninsko pravico pridobil na originaren način, to je na podlagi samega zakona, kar pomeni, da vknjižba v zemljiško knjigo ni odločilno dejstvo.
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
Ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na prerekani del terjatve tožeče stranke, torej na zamudne obresti, ki jih stečajni upravitelj upniku ni priznal pri preizkusu terjatev v stečaju, v izpodbijanem sklepu predstavlja pravdni postopek v celoti. Ker tožeča stranka v umiku tožbe ni navedla, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen, je tožena stranka upravičena do povračila stroškov pravdnega postopka.
V skladu s prvim v zvezi z drugim odstavkom 278. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice uspešno izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika takrat, ko postane sodba, po kateri je toženec dolžan tožniku vrniti kar je prejel na podlagi pravnega dejanja, ki je bilo izpodbito, pravnomočna. Zaradi tega tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti kot so ji bile prisojene (in zahtevane), temveč le od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Prostovoljni rok (paricijski rok) začne teči od pravnomočnosti takšne sodbe, saj bo tožena stranka glede na omenjeno specialno zakonsko določbo (278. člena ZFPPIPP) šele takrat prišla v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ).
Pravnomočnih sklepov ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče nadomestiti z novo odločbo, s katero bi se odpravila, razveljavila ali spremenila prejšnja odločba, in tudi če bi bila pravnomočna odločba napačna in tako nezakonita, ima takšna pravnomočna odločba pravni učinek vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena.
dopustnost pritožbe – upravitelj – procesna legitimacija za pritožbo
Zakon stečajnemu upravitelju ne daje izrecne procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu, kar glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
ZFPPIPP člen 104, 104/1, 104/1-1, 291, 291/2, 294.
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – dopolnjevanje otvoritvenega poročila – zamuda pri predložitvi
Otvoritveno poročilo dejansko ni bilo sestavljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, na kar je mogoče sklepati na podlagi dejstva, da ga je upraviteljica kar dvakrat dopolnjevala.
Da bi toženec pri primopredaji poslov ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, bi svojo naslednico na položaju poslovodje pravnega prednika tožeče stranke moral opozoriti na obstoj dogovora z dne 06.12.2006 in pojasniti njegove posledice.