ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 540, 540/1.
pravica do izjave – rok za odgovor – zahtevnost vloge – preklic darila- huda nehvaležnost
Stranka je prejela pripravljalno vlogo tik pred narokom. Sodišče je njen predlog, naj ji podeli rok za odgovor, zavrnilo. Merilo, ali je s tem kršilo njeno pravico do izjave, je, ali je bila vloga zahtevna in obsežna do te mere, da kvalitetnega odgovora na naroku ni mogla dati.
Kot hudo nehvaležnost sodna praksa ocenjuje ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila, pri čemer je pri presoji pravnega standarda hude nehvaležnosti potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Tako na primer slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje ne utemeljujejo preklica darila.
sestavine izreka – določitev paricijskega roka po uradni dolžnosti – zahtevek v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku sicer ni njegova obligatorna sestavina, vendar ga mora sodišče v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, določiti po uradni dolžnosti.
Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen1, 2. ZKolP člen 5. ZDR člen 49.
Določbe KPPN določajo ugodnejšo odmero letnega dopusta za tožnico kot določbe KPČIZKD in PKP. Glede na navedeno je v konkretnem primeru ob upoštevanju pogodbe o zaposlitvi, 49. člena ZDR in načela hierarhije kolektivnih pogodb (ki je določen s 5. členom ZKolP,) utemeljena uporaba KPPN.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ima pogodbeno (obligacijsko) podlago. Tak zahtevek ima sicer stvarnopravne posledice, a to zato še ni stvarna pravica in zahtevek, s katero se uveljavlja, ni stvarnopravni zahtevek. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da tak zahtevek nikoli ne zastara.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073204
ZOZP člen 7, 7/6. ZPP člen 213, 213/2.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – kršitev zavarovalne pogodbe – odhod s kraja nezgode – izvedba dokazov
Tožencu ni uspelo dokazati, da je kraj prometne nesreče zapustil nezavestno. Prav dejstvo, da se je toženec zavedal svojega ravnanja in kraj nezgode, ki jo je povzročil zapustil, ima za posledico izgubo zavarovalnih pravic.
ZFPPIPP člen 104, 104/1, 104/1-1, 291, 291/2, 294.
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – dopolnjevanje otvoritvenega poročila – zamuda pri predložitvi
Otvoritveno poročilo dejansko ni bilo sestavljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, na kar je mogoče sklepati na podlagi dejstva, da ga je upraviteljica kar dvakrat dopolnjevala.
posredniška pogodba – oblika pogodbe – ustno sklenjena pogodba – posredniški dnevnik – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je resničnost svojih navedb dokazovala s predložitvijo elektronske korespondence med pravdnima strankama in zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika, medtem ko je tožena stranka v dokaz svojih navedb sicer predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, vendar pa sodišče prve stopnje tega dokaza ni moglo izvesti zaradi njegove neudeležbe na naroku za glavno obravnavo. Ker pa tudi morebitnih drugih dokazov ni predložila, ni zadostila dokaznemu bremenu glede ugovorov, s katerimi je izpodbijala utemeljenost vtoževanega zahtevka.
ZST-1 člen 11, 11/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko in finančno stanje stranke – pritožbene novote
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks višje sodišče pritožbenih trditev tožeče stranke ni upoštevalo, saj tožeča stranka teh trditev v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila in predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto.
predhodna odredba na temelju sklenjene sodne poravnave – izvršljivost sodne poravnave
Predhodno odredbo je mogoče izdati na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva. Ker je sodna poravnava z dne 6.3.2013 v času odločanja o pritožbi postala izvršljiva, niso več izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo po 257. členu ZIZ.
postopek osebnega stečaja – založitev predujma – predlog za začetek stečajnega postopka – podaljšanje roka za dopolnitev predloga – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – pojasnilna dolžnost sodišča
Za postopek osebnega stečaja se uporabljajo tudi določila 3., 4. in 5. odstavka 233. člena ZFPPIPP. Iz teh določil je jasno razvidno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka zakonski rok, ki ni podaljšljiv, ne pa sodni rok, ki bi ga sodišče smelo podaljšati. Dolžnik tudi ni vložil predloga za začetek postopka na zapisnik pri sodišču, temveč je ta predlog vložil po odvetniku po elektronski poti. V teh primerih pa ne obstaja pojasnilna dolžnost sodišča v smislu 383.a člena ZFPPIPP.
OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZPP člen 104, 108, 108/3, 286, 286/6. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 120.
predložitev overjenega prevoda na drugem naroku - dokončni obračun del - vrstni red vračunavanja - uzance - predložitev listine v tujem jeziku na prvem naroku
Neutemeljena je pritožbena graja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je svojo odločitev oprlo tudi na listino, ki je bila v prevodu v slovenski jezik predložena šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Na prvem naroku za glavno obravnavo pravočasno, vendar v tujem jeziku, predloženo listino (specifikacijo), je namreč tožnik po tem, ko se je s to listino dokazovano dejstvo izkazalo za sporno, v roku, ki mu ga je določilo sodišče, predložil v overjenem prevodu. Zato se po analogiji z drugim odstavkom 104. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 108. člena ZPP šteje, da je bila navedena listina (v prevodu) vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena, torej že na prvem naroku za glavno obravnavo.
preizkus terjatev – nadomestilo za preizkus terjatev – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica
Stečajnega postopka ni mogoče končati, dokler niso izločitvenim upnikom izročeni predmeti, ki so v posesti stečajnega dolžnika, zaradi česar niso del stečajne mase. Tudi v takih primerih, ko se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, mora upravitelj opraviti vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z ZFPPIPP.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev stečajne mase – znesek unovčene stečajne mase
Nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneska, ki ga predstavlja unovčena stečajna masa.
OZ člen 86, 86/1. ZDR člen 12, 13, 18, 18/1. ZGD člen 35, 35/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, ki jo je v imenu tožene stranke sklenila prokuristka. Prokuristka je imela vsa pooblastila za sklenitev te pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga sam podpis te pogodbe oziroma njena sklenitev, kljub temu, da pogodb o zaposlitvi od leta 1995 ni sklepala in kljub temu, da pri toženi stranki ni bila več zaposlena, ni zloraba položaja. Zloraba položaja bi bila podana šele v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi podpisana in sklenjena le fiktivno in ne z namenom opravljanja dela, da je bila torej sklenjena zgolj z namenom prijave toženca v zavarovanje, tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in se do tega tudi ni opredelilo.
izbris hipoteke - razdelitev obremenjene nepremičnine na etažno lastnino - pomotni vpis - prehod hipoteke na vse posamezne dele
Na podlagi 111. člena SPZ, hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini, zato je zemljiškoknjižno sodišče hipoteko pravilno preneslo na novonastale posamezne dele.
dopustnost pritožbe – upravitelj – procesna legitimacija za pritožbo
Zakon stečajnemu upravitelju ne daje izrecne procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu, kar glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
Sodišče je dolžno zahtevati od stranke, pri kateri se dokazno gradivo nahaja, naj dokazno gradivo (listino) v primernem roku predloži. Toženka se je sicer branila, da s podatki o predlaganih pričah ne razpolaga, vendar se sodišče do navedenega ni niti opredelilo niti izvedlo dokazov za ugotovitev tega dejstva.
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ni relevantno in se v tem postopku ne presoja.