postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje goljufije
Upnika v času vložitve ugovora pravnomočne obsodbe še nista mogla ugovarjati kot ugovorni razlog iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, takega ugovora nista vložila niti po obsodbi, kar velja tudi za upraviteljico (!), a je v tem postopku to dejstvo upoštevno tudi v okviru ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
Iz opisa kaznivega dejanja samega izhaja, da je dolžnica oba upnika spravila v zmoto glede njenega premoženjskega stanja, jima prikrivala zadolženost, kar ustreza vsebini ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
OZ člen 287, 287/1, 287/2. ZPP člen 104, 108, 108/3, 286, 286/6. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 120.
predložitev overjenega prevoda na drugem naroku - dokončni obračun del - vrstni red vračunavanja - uzance - predložitev listine v tujem jeziku na prvem naroku
Neutemeljena je pritožbena graja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je svojo odločitev oprlo tudi na listino, ki je bila v prevodu v slovenski jezik predložena šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Na prvem naroku za glavno obravnavo pravočasno, vendar v tujem jeziku, predloženo listino (specifikacijo), je namreč tožnik po tem, ko se je s to listino dokazovano dejstvo izkazalo za sporno, v roku, ki mu ga je določilo sodišče, predložil v overjenem prevodu. Zato se po analogiji z drugim odstavkom 104. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 108. člena ZPP šteje, da je bila navedena listina (v prevodu) vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena, torej že na prvem naroku za glavno obravnavo.
ZPP člen 141. ZFPPIPP člen 292. Sodni red 74, 74/5.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročanje – obstoj predalčnika – uvodni razgovor s stečajnim dolžnikom – seznanitev z začetkom stečajnega postopka
Niti s fotografijami niti z ogledom ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik imel hišni predalčnik v času vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka. Odločilno pa je stanje v času vročanja, ne pa sedanje stanje.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev stečajne mase – znesek unovčene stečajne mase
Nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneska, ki ga predstavlja unovčena stečajna masa.
preizkus terjatev – nadomestilo za preizkus terjatev – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica
Stečajnega postopka ni mogoče končati, dokler niso izločitvenim upnikom izročeni predmeti, ki so v posesti stečajnega dolžnika, zaradi česar niso del stečajne mase. Tudi v takih primerih, ko se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, mora upravitelj opraviti vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z ZFPPIPP.
Da bi toženec pri primopredaji poslov ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, bi svojo naslednico na položaju poslovodje pravnega prednika tožeče stranke moral opozoriti na obstoj dogovora z dne 06.12.2006 in pojasniti njegove posledice.
Sodišče je dolžno zahtevati od stranke, pri kateri se dokazno gradivo nahaja, naj dokazno gradivo (listino) v primernem roku predloži. Toženka se je sicer branila, da s podatki o predlaganih pričah ne razpolaga, vendar se sodišče do navedenega ni niti opredelilo niti izvedlo dokazov za ugotovitev tega dejstva.
V skladu s prvim v zvezi z drugim odstavkom 278. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice uspešno izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika takrat, ko postane sodba, po kateri je toženec dolžan tožniku vrniti kar je prejel na podlagi pravnega dejanja, ki je bilo izpodbito, pravnomočna. Zaradi tega tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti kot so ji bile prisojene (in zahtevane), temveč le od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Prostovoljni rok (paricijski rok) začne teči od pravnomočnosti takšne sodbe, saj bo tožena stranka glede na omenjeno specialno zakonsko določbo (278. člena ZFPPIPP) šele takrat prišla v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ).
OZ člen 86, 86/1. ZDR člen 12, 13, 18, 18/1. ZGD člen 35, 35/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, ki jo je v imenu tožene stranke sklenila prokuristka. Prokuristka je imela vsa pooblastila za sklenitev te pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga sam podpis te pogodbe oziroma njena sklenitev, kljub temu, da pogodb o zaposlitvi od leta 1995 ni sklepala in kljub temu, da pri toženi stranki ni bila več zaposlena, ni zloraba položaja. Zloraba položaja bi bila podana šele v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi podpisana in sklenjena le fiktivno in ne z namenom opravljanja dela, da je bila torej sklenjena zgolj z namenom prijave toženca v zavarovanje, tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in se do tega tudi ni opredelilo.
ZFPPIPP člen 104, 104/1, 104/1-1, 291, 291/2, 294.
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – dopolnjevanje otvoritvenega poročila – zamuda pri predložitvi
Otvoritveno poročilo dejansko ni bilo sestavljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, na kar je mogoče sklepati na podlagi dejstva, da ga je upraviteljica kar dvakrat dopolnjevala.
izbris hipoteke - razdelitev obremenjene nepremičnine na etažno lastnino - pomotni vpis - prehod hipoteke na vse posamezne dele
Na podlagi 111. člena SPZ, hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini, zato je zemljiškoknjižno sodišče hipoteko pravilno preneslo na novonastale posamezne dele.
Sodišče mora pri oceni dokazov tehtati tudi morebitne nasprotujoče si interese strank in upoštevati, da se dolžnik v tej fazi postopka do upnikovih trditev in dokazov nima možnosti opredeliti, kadar pa dokazi očitno kažejo na to, pa upoštevati tudi, da bi v primeru, da bi predlogu za začasno odredbo ugodilo, odločitev lahko nesorazmerno posegla v dolžnikov pravni položaj.
V zvezi z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak se je sodišče prve stopnje pravilno postavilo na stališče, da unovčitev bančne garancije ni pogojena z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak.
posredniška pogodba – oblika pogodbe – ustno sklenjena pogodba – posredniški dnevnik – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je resničnost svojih navedb dokazovala s predložitvijo elektronske korespondence med pravdnima strankama in zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika, medtem ko je tožena stranka v dokaz svojih navedb sicer predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, vendar pa sodišče prve stopnje tega dokaza ni moglo izvesti zaradi njegove neudeležbe na naroku za glavno obravnavo. Ker pa tudi morebitnih drugih dokazov ni predložila, ni zadostila dokaznemu bremenu glede ugovorov, s katerimi je izpodbijala utemeljenost vtoževanega zahtevka.
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ni relevantno in se v tem postopku ne presoja.
odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – pravočasnost ugovora – dopolnitev ugovora z novimi navedbami - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje poslovne goljufije
Iz upnikove vloge z dne 29.4.2013 je razvidno, da upnik takrat ni vložil novega ugovora, temveč je sodišču v zvezi s svojim ugovorom z dne 16.11.2011 in sklepom sodišča z dne 19.12.2011 le sporočil, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Ta upnikova vloga tako ne predstavlja ugovora zoper odpust obveznosti, sodišče prve stopnje pa o ugovoru z dne 16.11.2011 v delu, ki se nanaša na obstoj ovire, sploh še ni odločilo, saj se o tem ni izreklo v izreku sklepa.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 118, 118-4, 121. ZPP člen 243.
razrešitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – imenovanje upravitelja – pravnoorganizacijska oblika – delovna (ne)zmožnost
Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla, v tem postopku ni upoštevna okoliščina.
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
ZPP člen 325, 327. ZPIZ člen 124. ZPIZ-1 člen 94, 390, 397. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/2, 82/3.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja
Tožnik je pri tožencu v času veljavnosti ZPIZ-1 uveljavljal pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po ZPIZ/92, ki je ZPIZ-1 ne ureja več, kar je toženec z izpodbijano odločbo zavrnil. Ker toženec o nadomestilu za invalidnost po ZPIZ-1 ni odločal, je sodišče izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo tožencu, da odloči o nadomestilu za invalidnost.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – pravnomočna odločitev – res iudicata
Zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo o predlogu toženca za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, je pravilen in zakonit.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – resna nevarnost – prisilna hospitalizacija
Poleg obstoja duševne bolezni mora biti vedno izkazana tudi „resna nevarnost“, ki jo bolni predstavlja sebi ali drugim. Pravni standard resna nevarnost je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard. Za izpolnitev pogoja zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanj ali za okolico. Ugotovljene morajo biti konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.