delilnik stroškov za dobavo toplotne energije – veljaven pravni temelj – podpis pogodbe – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Glede na trditve tožene stranke, da je upravnik sestavil deleže brez podpisa tožene stranke, se je trditveno in dokazno breme o tem, da ji je upravnik predložil s strani vseh odjemalcev toplotne postaje podpisan delilnik stroškov, prevalilo na tožečo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074026
OZ člen 142, 142/1, 179. ZPP člen 318, 318/1.
odgovornost za drugega – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta starosti – razbremenitev krivde – dokazno breme – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – napačna uporaba materialnega prava
Starši ogovarjajo za ravnanje otrok od dopolnjenega sedmega leta starosti (pa do polnoletnosti) krivdno. Dolžno ravnanje staršev opredeljuje vsebina roditeljske pravice. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega mladoletnika, pač pa njihova odgovornost temelji na njihovih opustitvah. Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki. Ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja.
izbrisna tožba – materialnopravno neveljavna vknjižba – vknjižba, ki nima podlage v sodni odločbi – izvenknjižna etažna lastnina – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – vknjižba na podlagi sklepa izvršilnega sodišča – prodaja v izvršilnem postopku
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je bila predmet prodaje v izvršilnem postopku (izvenknjižne) etažne lastnine na poslovnem prostoru in ne solastniški delež nepremičnine, na kateri je stranka s tem poslovnim prostorom.
Odprava neskladja med pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča, na podlagi katerega je toženec pridobil lastninsko pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi tega sklepa, lahko tožnica, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, zahteva z izbrisno tožbo.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – resna nevarnost – prisilna hospitalizacija
Poleg obstoja duševne bolezni mora biti vedno izkazana tudi „resna nevarnost“, ki jo bolni predstavlja sebi ali drugim. Pravni standard resna nevarnost je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard. Za izpolnitev pogoja zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanj ali za okolico. Ugotovljene morajo biti konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.
začasna odredba – izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe
Sodišče izkazanost pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe presoja na podlagi trditev upnika v predlogu za izdajo začasne odredbe in v predlogu predlaganih dokazov za pravno relevantne trditve upnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021569
KZ člen 200, 200/1, 288, 288/1. KZ-1 člen 58, 58/1, 190, 190/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 367, 367/4, 383, 386, 390.
kaznivo dejanje krive ovadbe - odvzem mladoletne osebe - izvršitvene oblike odvzea - roditelj kot storilec
Da storilec kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki se v dispoziciji v ničemer ne razlikuje od nekdanjega prvega odstavka 200. člena KZ, ne more biti roditelj, velja za odvzem kot prvo izvršitveno obliko tedaj, ko gre za roditelja, ki mu je bila mladoletna oseba izključno zaupana v varstvo in vzgojo. V nasprotnem bi jo namreč odvzel samemu sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Drugače je v primerih skupnega izvrševanja roditeljske pravice in v primerih preostalih dveh izvršitvenih oblik, ko je jasno, da je lahko storilec zgornjega kaznivega dejanja tudi roditelj, ki mu je mladoletna oseba prav tako ali sicer zaupana v varstvo in vzgojo. V takšnih primerih njegovo ravnanje glede na roditeljsko pravico drugega roditelja ali druge pravice ostaja protipravno in ga torej kot storilca ni mogoče izključiti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – kaznivo dejanje – grdo ravnanje - zagovor - pravica do zagovora
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je fizično obračunal z učencem 9. razreda, tako da ga je med četrto šolsko uro vpričo drugih učencev z obema rokama močno prijel za vrat, začel stresati in premetavati ter ga vrgel na tla. S tem ravnanjem je tožnik izpolnil vse znake kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. členu KZ, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR.
Tudi potek roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do katerega bi prišlo v primeru preložitve zagovora zaradi tega, ker se delavec v roku za podajo izredne odpovedi sploh ne bi mogel zagovarjati, je lahko razlog, zaradi katerega od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
plačilo razlike plače – višji količnik – javni uslužbenci – načelo enako plačilo za enako delo
Dejstvo, da je tožnik občasno zamenjaval sodelavca, še ni razlog zato, da bi bil upravičen do vtoževane razlike v plači oziroma, da je bilo kršeno načelo enakega plačila za enako delo, če mu razlika ni bila izplačana. Tožnik in sodelavec sta opravljala delo vsak na svojem tipu zrakoplova, zato je potrebno zaključiti, da njuno delo ni bilo enako.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi - rok za odpoved
Ker je tožena stranka za kršitve, ki so se očitale tožniku, izvedela najkasneje na zagovoru, pri čemer je v nadaljevanju podala tožniku izredno odpoved šele po preteku več kot 5 mesecev, takšna odpoved zaradi prekoračitve 30 – dnevnega subjektivnega roka ni zakonita (110/2 čl. ZDR).
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v letu 2008 delo sicer opravil zelo kvalitetno in je tudi dosegel delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi sprejel oceno zelo dobro, vendar pa ni dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o oceni delodajalca o delu tožnika ter sklepa komisije za preizkus ocene ni utemeljen.
Za dopustno prosto uporabo avtorskih del pri izvajanju dokazov gre, če se avtorsko delo uporabi za namen dokazovanja organa v postopku o resničnosti nekih trditev. Tožena stranka je izdala knjigo, to pa ni „uradni postopek“ v smislu 56. člena ZASP. Uporaba avtorskih del zunaj tega namena, v obravnavanem primeru za seznanitev javnosti, pa ni krita z navedeno izjemo.
Upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka zavrnila predlog izvensodne poravnave za prvo objavo ter ponovno brez dovoljenja tožeče stranke kršila njene materialne avtorske pravice pri izdaji druge knjige, je v zvezi z izdajo druge knjige bila pravilno prisojena civilna kazen v višini dvakratnika avtorju izplačanega zneska.
plača – regres za letni dopust – delovno razmerje – zaupno razmerje – odstop terjatve – odstop terjatve iz delovnega razmerja
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku izdala „sklep o prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnega razloga, ki po svoji vsebini pomeni redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prvega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v skladu s 109. členom ZDR dolžan delavcu plačati odpravnino v višini, ki je odvisna od povprečno prejete plače v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu in trajanja zaposlitve.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145. ZMU člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.
izvršiteljevi prevozni stroški - stroški postopka – zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Za odmero plačila izvršitelju za hrambo zaseženega vozila in za manipulacijo se uporabi opredelitev mase vozila po ZMV. Izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne do skladišča spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.
ZP-1 člen 56, 62a, 66, 66/5, 151, 151/1, 163, 163/1. ZUP člen 91, 98. Uredba o organih v sestavi ministrstev člen 1.
odločba o prekršku – zahteva za sodno varstvo – odločanje o zahtevi za sodno varstvo – vročanje – izrek
Prepozna je pritožba prekrškovnega organa, saj se vročitev sodbe izkazuje z vročilnico.
Če sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da je izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa nerazumljiv, lahko samo spremeni in ustavi postopek o prekršku, ne more pa odločbe razveljaviti.
oprostitev plačila sodne takse – čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev
Za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse je odločilen trenutek vložitve tožbe.
V premoženje, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi znesek prejete odškodnine in tudi dejstvo, da je tožnik skupni lastnik stanovanja.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066060
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1.
zastaranje pregona – relativno zastaranje – milejši predpis
Če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s kršitvijo, mora biti postopek o prekršku začet v tridesetih dneh od storitve prekrška.
ZASP člen 146, 146/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/3, 169. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - skupni sporazum - razlaga skupnega sporazuma - svet za avtorsko pravo - kolektivna organizacija - civilna kazen - plačilo DDV - stroški z odkrivanjem kršitev
Sodišču ni treba zaprositi za razlago skupnega sporazuma Svet za avtorsko pravo. Postopek pred Svetom za avtorsko pravo lahko začne le tisti, ki za začetek postopka izkaže pravni interes. Ta predpostavka je jasno določena v 2. odstavku 157a. člena ZASP. Sodišča pri odločanju o sporih ne zasledujejo prav nikakršne lastne pravne koristi, temveč ravnajo tako po uradni dolžnosti. Poleg tega je zahtevek tožeče stranke zoper tisto osebo, ki s tožečo stranko (kot kolektivno organizacijo) ne sklene pogodbe, očitno zakonski. Zakon pa sodišče sme in celo mora razlagati samo.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – iztek roka na nedeljo
Obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga naslovnik mora dvigniti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 17. 8. 2012. Od tega dne je tekel 8-dnevni rok za pritožbo zoper sodbo in je potekel 9. 9. 2012. Ker je bila na ta dan nedelja, je rok potekel naslednjega dne, to je 10. 9. 2012. Toženec je vložil pritožbo dne 11. 9. 2012, kar je prepozno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Tožnica (poslovodja) je v določenem obdobju, ko je odšla na porodniški dopust, odtujila več prodajnih artiklov iz trgovine. Kršitve je storila na način, da je naknadno spreminjala račune, ki so bili izdani kupcem v navedeni trgovini, pri čemer je blago za sebe na računih nedovoljeno kompenzirala z blagom, ki se je pokazal kot višek v trgovini, ali pa ga kompenzirala za darilni bon, poleg tega pa je nekaterim artiklom nepooblaščeno zniževala cene. S takšnim ravnanjem je povzročila toženi stranki škodo. Tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti tožnice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in kršitev 35. člena ZDR in v skladu s 2. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.