plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve – rok za podajo odpovedi.
Uprava družbe je sprejela sklep o presežnih delavcih, med katerimi je določila tudi delovno mesto tožnika – direktorja tržnega segmenta v podružnici. V tožnikovem primeru je šlo za ugotovitev presežnega delavca, ki je bila organizacijske narava. Od sprejema navedenega sklepa uprave je začel teči rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato tožena stranka tožniku ni podala odpovedi izven predpisnega roka (88/6 čl. ZDR).
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066060
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1.
zastaranje pregona – relativno zastaranje – milejši predpis
Če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s kršitvijo, mora biti postopek o prekršku začet v tridesetih dneh od storitve prekrška.
plača - vojak – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik vtožuje plačilo za dejansko opravljeno delo v višini razlike v plači med plačo, ki jo je prejemal na podlagi odločbe za formacijsko dolžnost višji častnik za letalstvo, ki se opravlja v nazivu major in plačo, ki bi jo prejel, če bi bil plačan po dejansko opravljenem delu za formacijsko dolžnost višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se opravlja v nazivu major prvi pilot. Tožnik že v času, ko je bil razporejen na formacijsko dolžnost višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se je opravljala v nazivu major prvi pilot, dela po tej dolžnosti ni dejansko v celoti opravljal, saj je bilo tožniku odrejeno drugačno delo. Enako je bilo tudi po razporeditvi na formacijsko dolžnost višji častnik za letalstvo z ukazom, saj tožnik opravlja enako delo, kot ga je opravljal pred razporeditvijo. Delo, ki ga tožnik dejansko opravlja, pa v formaciji ni opredeljeno z ustrezno formacijsko dolžnostjo. Zato navedeni tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Tožnik, ki ni več zmožen za opravljanje pridobitnega dela, se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. O izplačevanju in višini invalidske pokojnine bo odločil toženec s posebno odločbo.
plača – regres za letni dopust – delovno razmerje – zaupno razmerje – odstop terjatve – odstop terjatve iz delovnega razmerja
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v letu 2008 delo sicer opravil zelo kvalitetno in je tudi dosegel delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi sprejel oceno zelo dobro, vendar pa ni dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o oceni delodajalca o delu tožnika ter sklepa komisije za preizkus ocene ni utemeljen.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – vrednost spornega predmeta
Določba 1. odst. 24. čl. ZOdvT, ki določa, da se v individualnih delovnih sporih v zvezi s ponavljajočimi dajatvami vrednost predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev, se skladno s sodno prakso ne uporablja za spore, ki se nanašajo na že zapadle plače.
Prevedba tožeče stranke na delovno mesto novinar urednik z uvrstitvijo v 36. plačni razred je bila izvedena v skladu z ZSPJS, KPPN in aneksom h KPPN, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZDSS-1 člen 58, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244.
bolniški stalež - procesne predpostavke
Določba 244. člena POZZ, po kateri osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni, razmejuje pristojnosti osebnega in imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in ne pomeni, da je sodno varstvo zavarovanca, ko v socialnem sporu izpodbija odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika glede zaključka bolniškega staleža in uveljavlja njegovo ugotovitev tudi po datumu zaključka, omejeno na ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo le za obdobje 30 dni od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – iztek roka na nedeljo
Obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga naslovnik mora dvigniti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 17. 8. 2012. Od tega dne je tekel 8-dnevni rok za pritožbo zoper sodbo in je potekel 9. 9. 2012. Ker je bila na ta dan nedelja, je rok potekel naslednjega dne, to je 10. 9. 2012. Toženec je vložil pritožbo dne 11. 9. 2012, kar je prepozno.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145. ZMU člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.
izvršiteljevi prevozni stroški - stroški postopka – zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Za odmero plačila izvršitelju za hrambo zaseženega vozila in za manipulacijo se uporabi opredelitev mase vozila po ZMV. Izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne do skladišča spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.
prenehanje delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi – nalčini prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni spoštovala določil ZDR niti po formalni niti po vsebinski plati. V določbah ZDR je natančno opisan postopek, ki ga mora delodajalec izvesti, preden delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu. Tožena stranka se teh pravil ni držala, saj je tožniku delovno razmerje prenehalo konkludentno (tožnik ni več prihajal na delo, tožena stranka pa mu kljub tej kršitvi, delovnega razmerja ni odpovedala v skladu z zakonskimi določbami). Zato je tožnikov zahtevek, da je delovno razmerje trajalo do spornega datuma, utemeljen.
Storilec, ki je moral glede na svoje delo poznati posebna pravna pravila, ki jih je uporabljal pri opravljanju dejavnosti, ni bil v opravičljivi pravni zmoti.
plačilo razlike plače – višji količnik – javni uslužbenci – načelo enako plačilo za enako delo
Dejstvo, da je tožnik občasno zamenjaval sodelavca, še ni razlog zato, da bi bil upravičen do vtoževane razlike v plači oziroma, da je bilo kršeno načelo enakega plačila za enako delo, če mu razlika ni bila izplačana. Tožnik in sodelavec sta opravljala delo vsak na svojem tipu zrakoplova, zato je potrebno zaključiti, da njuno delo ni bilo enako.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021572
Rimska konvencija člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2.
OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057, 1057/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZN člen 4.
ZOR člen 400, 400/3. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - uradni preizkus - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - avtonomija strank - načelo formalne legalitete - prisilni predpisi - kreditna pogodba - obrestovanje obresti - posebno kogentni predpis - rimska konvencija - uporaba lex fori - javni interes - varstvo potrošnikov - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva
Notarski zapis ima učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava. Namen te omejitve je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči, torej preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik sicer v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, a to še ne pomeni, da upnik s tem pridobi možnost doseči protipraven učinek, ki ga v pravdi ne bi mogel; torej pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Pojasnjeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete, saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.
Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni vsaj v primeru potrošniške pogodbe posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.
Za dopustno prosto uporabo avtorskih del pri izvajanju dokazov gre, če se avtorsko delo uporabi za namen dokazovanja organa v postopku o resničnosti nekih trditev. Tožena stranka je izdala knjigo, to pa ni „uradni postopek“ v smislu 56. člena ZASP. Uporaba avtorskih del zunaj tega namena, v obravnavanem primeru za seznanitev javnosti, pa ni krita z navedeno izjemo.
Upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka zavrnila predlog izvensodne poravnave za prvo objavo ter ponovno brez dovoljenja tožeče stranke kršila njene materialne avtorske pravice pri izdaji druge knjige, je v zvezi z izdajo druge knjige bila pravilno prisojena civilna kazen v višini dvakratnika avtorju izplačanega zneska.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ člen 269, 273. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 274.
nova odmera pokojnine
Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003509
ZIZ člen 168. ZPP člen 196.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika – nujno enotno sosporništvo
Povezanost pravil ZZK-1 in izvršilnega postopka pri izvršbah na nepremičnine je nujna posledica tega, da sodišče opravlja prodajo nepremičnin, v stvarnopravni ureditvi varstva prometa z nepremičninami pa imajo posebno vlogo ravno zemljiške knjige in pravila zemljiškoknjižnega prava.
Zemljiškoknjižno načelo pravnega prednika (člen 9 ZZK-1) nujno nalaga, da je v tožbi po 5. odstavku 168. člena ZIZ ob dolžniku zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, saj se sicer namen tožbe ne dosega.
V kolikor upnik kot tožnik zatrjuje, da je dolžnik postal dejanski lastnik nepremičnine na podlagi večkratnih zaporednih prenosov lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na dolžnika, mora v tožbi kot toženo stranko zajeti tudi vse vmesne pridobitelje in prenašalce lastninske pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Tožnica (poslovodja) je v določenem obdobju, ko je odšla na porodniški dopust, odtujila več prodajnih artiklov iz trgovine. Kršitve je storila na način, da je naknadno spreminjala račune, ki so bili izdani kupcem v navedeni trgovini, pri čemer je blago za sebe na računih nedovoljeno kompenzirala z blagom, ki se je pokazal kot višek v trgovini, ali pa ga kompenzirala za darilni bon, poleg tega pa je nekaterim artiklom nepooblaščeno zniževala cene. S takšnim ravnanjem je povzročila toženi stranki škodo. Tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti tožnice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in kršitev 35. člena ZDR in v skladu s 2. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.