Prevedba tožeče stranke na delovno mesto novinar urednik z uvrstitvijo v 36. plačni razred je bila izvedena v skladu z ZSPJS, KPPN in aneksom h KPPN, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
ZP-1 člen 56, 62a, 66, 66/5, 151, 151/1, 163, 163/1. ZUP člen 91, 98. Uredba o organih v sestavi ministrstev člen 1.
odločba o prekršku – zahteva za sodno varstvo – odločanje o zahtevi za sodno varstvo – vročanje – izrek
Prepozna je pritožba prekrškovnega organa, saj se vročitev sodbe izkazuje z vročilnico.
Če sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da je izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa nerazumljiv, lahko samo spremeni in ustavi postopek o prekršku, ne more pa odločbe razveljaviti.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v letu 2008 delo sicer opravil zelo kvalitetno in je tudi dosegel delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi sprejel oceno zelo dobro, vendar pa ni dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o oceni delodajalca o delu tožnika ter sklepa komisije za preizkus ocene ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnica je izpolnila vse znake kršitve konkurenčne prepovedi – v času delovnega razmerja pri toženi stranki je brez (pisnega) soglasja delodajalca za svoj račun opravljala dela in sklepala posle na področju trženja medicinskih pripomočkov, kar sodi v dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka kot delodajalec in zato pomenijo ali bi lahko pomenili za toženo stranko konkurenco. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka. Konkurenčna prepoved je namreč določena že v ZDR kot ena izmed temeljnih obveznosti delavca, z njeno kršitvijo pa delavec delodajalcu lahko povzroči (poslovno) škodo.
prenehanje delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi – nalčini prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni spoštovala določil ZDR niti po formalni niti po vsebinski plati. V določbah ZDR je natančno opisan postopek, ki ga mora delodajalec izvesti, preden delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu. Tožena stranka se teh pravil ni držala, saj je tožniku delovno razmerje prenehalo konkludentno (tožnik ni več prihajal na delo, tožena stranka pa mu kljub tej kršitvi, delovnega razmerja ni odpovedala v skladu z zakonskimi določbami). Zato je tožnikov zahtevek, da je delovno razmerje trajalo do spornega datuma, utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve – rok za podajo odpovedi.
Uprava družbe je sprejela sklep o presežnih delavcih, med katerimi je določila tudi delovno mesto tožnika – direktorja tržnega segmenta v podružnici. V tožnikovem primeru je šlo za ugotovitev presežnega delavca, ki je bila organizacijske narava. Od sprejema navedenega sklepa uprave je začel teči rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato tožena stranka tožniku ni podala odpovedi izven predpisnega roka (88/6 čl. ZDR).
upniški odbor – imenovanje upniškega odbora – seznam terjatev upnikov v poslovnih knjigah dolžnika
Podatki, ki jih navaja upnik, niso usklajeni s poslovnimi knjigami dolžnika. ZFPPIPP pa ne določa, da bi se sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika.
Sodišče prve stopnje se je pri imenovanju upniškega odbora pravilno oprlo na seznam upnikov z najvišjimi terjatvami, ki izhaja iz dolžnikovih poslovnih knjig.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZDSS-1 člen 58, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244.
bolniški stalež - procesne predpostavke
Določba 244. člena POZZ, po kateri osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni, razmejuje pristojnosti osebnega in imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in ne pomeni, da je sodno varstvo zavarovanca, ko v socialnem sporu izpodbija odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika glede zaključka bolniškega staleža in uveljavlja njegovo ugotovitev tudi po datumu zaključka, omejeno na ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo le za obdobje 30 dni od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.
V skladu z določbami 133. člena ZPP se državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pismo izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni ali poslovnem prostoru ali na sedežu. Osebne vročitve ne predstavlja le vročitev pošiljke direktorju tožene stranke osebno oziroma prokuristu. Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, ko je to navedeno na vročilnici. Tožena stranka ni zatrjevala niti dokazala, da bi vročitev izpodbijala. Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato je izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je po telefonu izrekel grožnje sodelavki, da bo ubil njo in njenega sodelavca. S takšnim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
zahteva za izločitev sodnika – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka in hkrati pogoj za zagotovitev ustavne pravice do sodnega varstva. Kadar ta procesna predpostavka ni izpolnjena, nastopijo posledice fikcije umika tožbe.
Tožnik, ki ni več zmožen za opravljanje pridobitnega dela, se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. O izplačevanju in višini invalidske pokojnine bo odločil toženec s posebno odločbo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je odpovedala tožniku delovno razmerje po preteku 30 dnevne poskusne dobe. Komisija je namreč ocenila, da tožnik pri poskusnem delu ni izpolnil pričakovanega rezultata. Tožena stranka takšne odpovedi ni utemeljila z ustreznimi vsebinskimi razlogi, kar bi tožniku omogočalo, da bi jo v sodnem postopku lahko izpodbijal. Odpoved vsebuje zgolj pavšalno navedbo, da tožnik ni izpolnil pričakovanih rezultatov dela, poleg tega ne vsebuje opozorila na varstvo pravic v času brezposelnosti. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ člen 269, 273. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 274.
nova odmera pokojnine
Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021569
KZ člen 200, 200/1, 288, 288/1. KZ-1 člen 58, 58/1, 190, 190/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 367, 367/4, 383, 386, 390.
kaznivo dejanje krive ovadbe - odvzem mladoletne osebe - izvršitvene oblike odvzea - roditelj kot storilec
Da storilec kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki se v dispoziciji v ničemer ne razlikuje od nekdanjega prvega odstavka 200. člena KZ, ne more biti roditelj, velja za odvzem kot prvo izvršitveno obliko tedaj, ko gre za roditelja, ki mu je bila mladoletna oseba izključno zaupana v varstvo in vzgojo. V nasprotnem bi jo namreč odvzel samemu sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Drugače je v primerih skupnega izvrševanja roditeljske pravice in v primerih preostalih dveh izvršitvenih oblik, ko je jasno, da je lahko storilec zgornjega kaznivega dejanja tudi roditelj, ki mu je mladoletna oseba prav tako ali sicer zaupana v varstvo in vzgojo. V takšnih primerih njegovo ravnanje glede na roditeljsko pravico drugega roditelja ali druge pravice ostaja protipravno in ga torej kot storilca ni mogoče izključiti.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku izdala „sklep o prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnega razloga, ki po svoji vsebini pomeni redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prvega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v skladu s 109. členom ZDR dolžan delavcu plačati odpravnino v višini, ki je odvisna od povprečno prejete plače v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu in trajanja zaposlitve.
Za dopustno prosto uporabo avtorskih del pri izvajanju dokazov gre, če se avtorsko delo uporabi za namen dokazovanja organa v postopku o resničnosti nekih trditev. Tožena stranka je izdala knjigo, to pa ni „uradni postopek“ v smislu 56. člena ZASP. Uporaba avtorskih del zunaj tega namena, v obravnavanem primeru za seznanitev javnosti, pa ni krita z navedeno izjemo.
Upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka zavrnila predlog izvensodne poravnave za prvo objavo ter ponovno brez dovoljenja tožeče stranke kršila njene materialne avtorske pravice pri izdaji druge knjige, je v zvezi z izdajo druge knjige bila pravilno prisojena civilna kazen v višini dvakratnika avtorju izplačanega zneska.
oprostitev plačila sodne takse – čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev
Za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse je odločilen trenutek vložitve tožbe.
V premoženje, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi znesek prejete odškodnine in tudi dejstvo, da je tožnik skupni lastnik stanovanja.
plača – regres za letni dopust – delovno razmerje – zaupno razmerje – odstop terjatve – odstop terjatve iz delovnega razmerja
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev.