prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - višina izgubljene koristi – zamudne obresti od nečistih terjatev – ugotavljanje prikrajšanja na dan sodbe
Višina prikrajšanja denacionalizacijskega upravičenca zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja z denacionalizirano nepremičnino je ugotovljiva z najemnino, zmanjšano za stroške upravljanja. Prikrajšanje tako izkazuje neto najemnina, kajti neto zneski najemnine so tisti, ki bi v primeru upravljanja z nepremičnino povečevali premoženje upravičencev oz. njihovih pravnih naslednikov.
Tudi od terjatev za nepremoženjsko škodo, katerih obstoj in višina se ugotavlja na dan izdaje sodbe ter od premoženjske škode, odmerjene po cenah na dan sodne odločbe, oškodovancu pripadajo zamudne obresti od dne zamude dalje.
Priznanih dejstev (z izjemo, ki jo določa 1. odstavek 214. člena ZPP) ni potrebno, niti dopustno dokazovati. Takšna dejstva je sodišče dolžno vključiti tudi v podlago sodbe.
V obravnavani zadevi tretji dolžnik v ugovoru zoper sklep (s katerim je izvršilno sodišče dovolilo razširitev izvršbe na novo izvršilno sredstvo) in v predmetni pritožbi izpodbija obstoj izterjevane terjatve (tretji dolžnik se s sodno poravnavo ni zavezal kot plačnik, ampak zgolj kot subsidiarni porok), kar pa v tej fazi postopka ni več dopustno, upoštevaje ob tem že pravnomočni sklep, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo predlagano izvršbo (sklep o izvršbi z dne 30.3.2012, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5.5.2012).
pogodba o delu - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo zakonitosti - stečaj naročnika - zapadlost terjatve
Dejstva, da se lahko tudi po zadružnih pravilih tožena stranka ukvarja z dejavnostjo prevozništva in del v gradbeništvu ter da je pogodbe z naročnikom sklepala sama in da je sama tudi izstavila račune naročniku, kažejo na to, da ni šlo za zastopanje, temveč za dve pogodbi o delu.
Neizpolnitev odložnega pogoja po tistem, ko je ena stranka že izpolnila, ne more pomeniti, da drugi stranki ni treba izpolniti, ampak je potrebno šteti, da pogoj ni bil dogovorjen, in uporabiti splošno pravilo o roku izpolnitve obveznosti iz 289. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
Na podlagi določb prvega odstavka 86. člena in 88. člena ZZK-1 odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pri tem velja načelo stroge formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče je v tem postopku odločalo o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pri odločanju pa se zemljiškoknjižno sodišče tudi ne sme ukvarjati z ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0075717
ZIZ člen 21, 55, 55/1, 55/1-8. ZPIZ člen 190. ZPIZ-2 člen 122.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – začetek obdobja upravičenosti do nadomestila – trditveno in dokazno breme – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, takega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe, da pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Upnica bi morala izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi ne podaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0076131
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 205/2. ZUstS člen 39.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekinitev postopka na podlagi odločbe ustavnega sodišča
V izpodbijanem sklepu je sodišče tožnici pravilno pojasnilo, da o njenem predlogu (še) ne sme odločati, upoštevaje sklep Ustavnega sodišča U-I-41/13-8 z dne 21.3.2013, po katerem se do končne odločitve Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena ZST-1 prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo, ki so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo takse.
Materialnopravno podlago izpodbijanega sklepa predstavlja določilo drugega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 6. točko prvega odstavka istega člena in tretjim odstavkom 39. člena ZUstS.
Če ustavno sodišče zadrži izvrševanje predpisa, lahko hkrati odloči, na kakšen način se takšna odločitev izvrši. V ta namen lahko izpodbijano normo izvzame iz uporabe, lahko pa odredi tudi prekinitev postopkov, v katerih se takšna norma sicer uporablja.
izpraznitev stanovanja – vrnitev individualno določene stvari - vselitev v stanovanje brez dovoljenja – vselitev v hišo brez dovoljenja
Tretja toženka se je v postopku na prvi stopnji branila pred tožničinim zahtevkom s trditvijo, da v sporni hiši biva s toženčevim soglasjem, ni pa obrazloženo prerekala tožbene trditve, da se je v hišo vselila brez tožničine vednosti in da jo uporablja brez njenega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je torej, potem ko se je v dokaznem postopku prepričalo, da je lastnica sporne nepremičnine tožnica in ne toženec, tudi tretji toženki utemeljeno naložilo izselitev in izpraznitev hiše ter njeno vrnitev tožnici. Po 92. členu SPZ namreč lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tretja toženka ni dokazala, da ima za uporabo sporne nepremičnine ustrezen pravni naslov.
Ker je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (priznala terjatev v stečajnem postopku), je tožena stranka dolžna tožniku povrniti potrebne pravdne stroške.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male pravice – tarifa – exceptio illegalis – repertoar kolektivne organizacije – delo tujega avtorja – odpoved materialni avtorski pravici – nevarovano avtorsko delo – dokazno breme
V Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na tožečo stranko. V njen repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Če določeno delo ni predmet varstva avstrijske ali nemške avtorske organizacije, še ne pomeni, da gre za avtorsko delo, glede katerega se je njegov avtor odpovedal materialnim avtorskim pravicam oziroma, da gre za delo, ki v slovenskem pravnem sistemu ni avtorsko varovano.
Oceno vrednosti premoženja mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene. Za višino plačila storitev pooblaščenim ocenjevalcem vsebuje ZFPPIPP določene omejitve, ki izhajajo iz določbe 3. odstavka 354. člena. Pritožnica je v pritožbi podrobno pojasnila različne kriterije in podlage, ki bi morale biti vodilo upravitelju pri dogovoru o ceni s pooblaščenim ocenjevalcem, nato pa tudi v oporo sodišču pri izdaji soglasja za izplačilo stroškov, glede na prepoved višjih izplačil od tistih, ki jih je mogoče ugotoviti po kriterijih iz 3. odstavka 354. člena ZFPPIPP.
pritožba dolžnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - pravni interes
Ugotovitev, da dolžnik v tej fazi postopka ugodnejše odločbe ne more pričakovati, temelji na zakonsko predpisanih omejitvah možnosti odločanja izvršilnega sodišča o vloženem ugovoru, pri čemer takšne odločitve, za katero se zavzema dolžnik, in na kateri utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pritožbe, v tej fazi postopka sploh ni mogoče sprejeti.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti
V primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, se dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je tudi v takšnem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. V takšnem primeru postane premoženje last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – zmota o obstoju dolga - obresti – deljena odgovornost - soprispevek zaradi alkoholiziranosti - kršitev pravila o primerni hitrosti – kršitev pravila o prednostni cest
V primeru, če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, nosi voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, večji delež odgovornosti.
V času pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin ne morejo biti niti odškodninski (niso podani vsi elementi splošnega civilnega delikta) niti obogatitveni. Splošni odškodninski predpisi pridejo v poštev le za razmerja, ki v ZDen niso urejena, če npr. nastanejo po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji ali drugače niso v zvezi z denacionalizacijo.
Brez predhodno pridobljenega izvedenskega mnenja tožniki ne bi mogli oblikovati tožbenega zahtevka, saj se mnenje nanaša na dejanska vprašanja in v tožbi drugače ni mogoče navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek.
Tožena stranka nepremičnine do vrnitve denacionalizacijskim upravičencem ni uporabljala brez pravne podlage. Zato slabše vzdrževanje objekta ne more predstavljati naklepnega (protipravnega) ravnanja, temveč zgolj del poslovnih odločitev toženca. Z odškodninskim zahtevkom zaradi slabšega vzdrževanja vrnjene nepremičnine tožniki tako želijo doseči popolno (matematično) odškodnino, ki pa ni skladna z namenom ZDen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076125
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18.
padanje kamenja na odseku cestišča – odstranjevanje ovir – vzdrževalna dela na javnih cestah – redno vzdrževanje javnih cest – javna cesta
Presoja, ali je tožena stranka oziroma njen zavarovanec Cestno podjetje X odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku v posledici povoženja (zaleta) v večji kamen, ki je ležal na voznem delu cestišča ceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078502
OZ člen 131, 131/2. ZPP člen 2.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo z ročnim vijačnim strojem - nevarna dejavnost - posebne okoliščine - pravni standard - vezanost na trditveno podlago
Vprašanje, ali je neka stvar nevarna oziroma ali gre za opravljanje nevarne dejavnosti, je pravni standard. Sodišče in ne izvedenec, mora odločiti, ali so podane take okoliščine primera, ki narekujejo uporabo tega pravnega standarda.
Ročni vijačni stroj sam po sebi ni nevarna stvar, vijačenje z njim ni nevarna dejavnost, v predmetni zadevi pa niso podane posebne okoliščine primera, ki bi terjale poostreno (objektivno) odgovornost zavarovanca toženke.
nesorazmerno dolgo odločanje o ugovoru – načelo hitrosti postopka – pravica do sojenja v razumnem roku – postopkovna kršitev – začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – prepoved parkiranja vozila na dvorišču – oviranje kmetovanja
Res je sodišče prve stopnje nesorazmerno dolgo (več kot leto dni) odločalo o toženčevem ugovoru. Takšno ravnanje sicer nasprotuje v prvem odstavku 11. člena ZIZ določenemu načelu hitrosti postopka, vendar v obravnavanem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ne gre torej za takšno postopkovno kršitev, ki bi terjala ponovno odločanje o toženčevem ugovoru, za varstvo svoje pravice do sojenja v razumnem roku pa ima toženec na voljo druga pravna sredstva.
revizija – predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna. Njegova pooblaščenka je vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
Predhodna odredba je le eno od v ZIZ predvidenih sredstev zavarovanja, katerih namen je zagotoviti možnost izvedbe bodoče izvršbe denarne terjatve. Ker je ista terjatev tožeče stranke že zavarovana z drugim sredstvom zavarovanja in sicer z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so podani pogoji za prenehanje že izdane predhodne odredbe po določbi 2. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ