ZDR člen 87, 87/1, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – razlogi na strani delodajalca - odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – vročitev odpovedi
Tožnik je dokazal razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (četrta alineja prvega odstavka 112. člena ZDR), ni mu pa uspelo dokazati, da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR v zvezi z drugim odstavkom 112. člena ZDR), saj je v izredni odpovedi sam predlagal, da se mu delovno razmerje ne zaključi z vročitvijo te odpovedi, ampak s kasnejšim datumom, tožena stranka pa je ta njegov predlog sprejela in mu delovno razmerje zaključila s predlaganim dnem. Zato tožnik ni upravičen do plačila odpravnine po 109. členu v zvezi z drugim odstavkom 112. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starši – porodniški dopust
Tožena stranka je tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pred iztekom enomesečnega roka od izrabe porodniškega dopusta, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo (tožena stranka ni dokazala, da je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi), zato je tožničin reparacijski in reintegracijski zahtevek utemeljen.
obveznost plačila – plača – pisni obračun plače – kraj in način izplačila plače – regres za letni dopust – pobot izplačila plače
Ker tožnik sporazuma o pobotu terjatev ni podpisal, tožena stranka ni imela nobene pravne, niti zakonske podlage, da bi stroške nastanitve, ki jih je sicer plačala za tožnika v času bivanja v samskem domu, lahko pobotala s tožnikovo terjatvijo iz naslova regresa. Po določbi prvega odstavka 131. člena ZDR je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Tožena stranka tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, zato je zahtevek tožnika iz naslova regresov utemeljen. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožnik pa ni podal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec lahko karkoli pobotal. Tožena stranka lahko zoper tožnika svojo terjatev uveljavlja s civilno tožbo.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – dejansko vprašanje – pasivna legitimacija – protispisnost
Toženka svojo pasivno legitimacijo v tej pravdi zanika s sklicevanjem na nepravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju pravnega razmerja med pravdnima strankama. Trdi namreč, da ni naročila storitve pri tožniku, temveč je to storil njen zastopnik kot fizična oseba v svojem imenu in za svoj račun. Navedeno je dejansko vprašanje obstoja soglasja o pravnem poslu med pravdnima strankama, zato izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje glede takšnega dejstva v pritožbenem postopku ni dopustno.
Protispisnost je podana zgolj, če obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino teh listin. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. Ugotovitev sodišča, da je del pogodbe v nasprotju s strankinimi trditvami, pa ne pomeni takšnega napačnega prenosa vsebine listine v razloge.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – določitev vrtca – postavitev izvedenca
Za organiziranje dnevnega življenja otroka, ki je bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, je bistveno bolj pomembno, da obiskuje vrtec v kraju, v katerem bo v bodoče prebival, kot pa želja očeta, da še naprej obiskuje dosedanji vrtec.
Tožnik je za škodo, kot za njenega povzročitelja izvedel z dnem vročitve zadevne odločbe ministrstva.
Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi postopki pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavodom RS za zaposlovanje, niso dejanja upnika, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala odškodninska terjatev, ki je predmet tega postopka in zato do pretrganja zastaranja ni prišlo.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba nepremičnine – solastnina – uporaba solastne stvari – razlog izselitve – izselitev iz skupnega stanovanja – skupno premoženje bivših zakoncev
Izselitev tožnice ni bila prostovoljna temveč pogojena s toženčevim nasiljem, ki je povzročilo nevzdržnost solastninske skupnosti, zaradi katere tožnica kot solastnica ni mogla nemoteno souporabljati nepremičnine in se je bila iz tega razloga primorana izseliti, vanjo pa se iz istega razloga tudi ni mogla vrniti, nato pa ji je ponovno vselitev v solastno hišo preprečevalo tudi dejstvo, da se je po njenem odhodu iz hiše v prvo nadstropje vselila drugo tožena stranka.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
Kljub obstoju napotitvenega sklepa ni izključeno, da tožnik ne bi mogel naknadno izgubiti pravnega interesa za vodenje pravde, v kateri je postavil ugotovitveni tožbeni zahtevek. Če se tekom pravde spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več, je tako tožbo mogoče zavreči kljub obstoju napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073194
OZ člen 10, 131, 131/1, 179. ZPP člen 8, 286, 286/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravno ravnanje – opustitveni delikt – domneva krivde – strah – drsna vrata – načelo proste presoje dokazov – dokaz z izvedencem
Upravljalec nakupovalnega centra je dolžan zagotoviti, da ob normalni rabi objekta ne prihaja do škode, obiskovalci pa utemeljeno pričakujejo, da se bodo drsna vrata, ki so se že začela odpirati, tudi dokončno odprla.
Strah predstavlja temelj za odškodnino samo v primerih, ko je bil tako intenziven, da je porušil oškodovančevo duševno ravnovesje oziroma je trajal dalj časa. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča na tak strah tožnika ne kažejo. Te so, da se je ob trku v vrata tožnik sicer prestrašil, kasneje pa se bal za izid zdravljenja, a ni ugotovitev, da bi bil bodisi primarni bodisi sekundarni strah tako intenziven, da bi v daljšem časovnem obdobju porušil tožnikovo duševno ravnovesje.
sprememba upnika – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve – obvestitev upravitelja – prijava terjatve v elektronski obliki
Iz k pritožbi priloženih listin ne izhaja, da je ali pritožnik kot novi upnik ali prejšnji upnik, ki naj bi pravočasno prijavljeno terjatev nanj prenesel, o prenosu obvestil upravitelja in mu ta prenos dokazal v smislu jasne določbe 3. odstavka 57. člena ZFPPIPP. Zato pritožbeno sodišče na podlagi trditev pritožnika ugotavlja, da iz teh ne izhaja, da je pritožnik ob vložitvi pritožbe že pridobil procesno legitimacijo upnika v predmetnem stečajnem postopku.
Tudi če bi se izkazalo, da je bil upravitelj ustrezno obveščen o prenosu terjatve in da je pridobitelj dokazal prevzem terjatve, pritožba ne bi bila obravnavana kot dopustna, ker jo je odvetnik nepravilno vložil na sodišče.
postopek insolventnosti - legitimacija za pritožbo
Pritožnik ni izkazal statusa stranke (upnika) glavnega stečajnega postopka nad pravno osebo, pač pa druge osebe (ponudnika). Pritožba drugih oseb, ki niso stranke postopka, je dopustna le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
kaznovanje stranke – pobuda nasprotne stranke za kaznovanje – zloraba procesnih pravic
Kaznovanje strank zaradi zlorabe pravic je pridržano sodišču. Izvede ga po uradni dolžnosti in ne na predlog stranke. Njen morebitni predlog, podan v okviru postopka, lahko upošteva le kot pobudo, na katero ni vezano.
Stranka zlorablja procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da sama od tega nima nobene koristi.
Tožnik je glede glede pravnorelevantnih dejstev predlagal dokaze, ki jih sodišče ni izvedlo bodisi jih v dokazni oceni ni ocenilo. Na ta način je tožniku onemogočilo dokazovanje svojih navedb in s tem kršilo načelo kontradiktornosti v postopku.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2, 247/6, 254, 254/3.
pravdni stroški – stroški izvedenca – krivdno povzročeni stroški – zahteva za izločitev izvedenca – dvom o nepristranskosti – pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca – nov izvedenec
Znanstvo z izvedenko je bilo tožencu brez dvoma prezentno že takoj, ko je bila konkretna izvedenka imenovana. Če je menil, da njuno znanstvo ni razlog, zaradi katerega bi dvomil v njeno nepristranskost, te ocene ne more spremeniti po tem, ko je izvedenka podala (zanj neugodno) mnenje oziroma tega ne more uspešno prikazati v smislu, da je šele naknadno izvedel za razloge za njeno pristranskost (izločitev). Takšna argumentacija bi pomenila zlorabo instituta izločitve izvedenca.
dokazna ocena – preizkus pravilnosti dokazne ocene – verodostojnost prič – vezanost sodišče na sodbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na sodbo sodnika za prekrške.
Sodišče je tisto, ki v okviru oblikovanja dokazne ocene presoja verodostojnost in resnicoljubnost zaslišanih, pravilnosti ravnanja sodišča pa ni mogoče preverjati z uporabo dokaznih sredstev – izvedencem, temveč je to v domeni pritožbenega sodišča.
Posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje je šteti kot nujen posel rednega upravljanja.
Izvedba del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist elektro podjetja je posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da soglasja solastnika v nepravdnem postopku ni mogoče nadomestiti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv sodišča na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – pritožbena novota
Ker predlagatelj kljub pozivu sodišča, da naj izjavi oziroma obrazcu predloži tudi predpisane priloge, tega ni storil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.