Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo (tožena stranka ni dokazala, da je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi), zato je tožničin reparacijski in reintegracijski zahtevek utemeljen.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Upad naročil za delo tožnika (na delovnem mestu ličar), s tem pa tudi odpovedni razlog, je nastal že pred dvema letoma. Odpoved je bila tožniku podana po poteku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, kar je po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
obveznost plačila – plača – pisni obračun plače – kraj in način izplačila plače – regres za letni dopust – pobot izplačila plače
Ker tožnik sporazuma o pobotu terjatev ni podpisal, tožena stranka ni imela nobene pravne, niti zakonske podlage, da bi stroške nastanitve, ki jih je sicer plačala za tožnika v času bivanja v samskem domu, lahko pobotala s tožnikovo terjatvijo iz naslova regresa. Po določbi prvega odstavka 131. člena ZDR je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Tožena stranka tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, zato je zahtevek tožnika iz naslova regresov utemeljen. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožnik pa ni podal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec lahko karkoli pobotal. Tožena stranka lahko zoper tožnika svojo terjatev uveljavlja s civilno tožbo.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – dejansko vprašanje – pasivna legitimacija – protispisnost
Toženka svojo pasivno legitimacijo v tej pravdi zanika s sklicevanjem na nepravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju pravnega razmerja med pravdnima strankama. Trdi namreč, da ni naročila storitve pri tožniku, temveč je to storil njen zastopnik kot fizična oseba v svojem imenu in za svoj račun. Navedeno je dejansko vprašanje obstoja soglasja o pravnem poslu med pravdnima strankama, zato izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje glede takšnega dejstva v pritožbenem postopku ni dopustno.
Protispisnost je podana zgolj, če obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino teh listin. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. Ugotovitev sodišča, da je del pogodbe v nasprotju s strankinimi trditvami, pa ne pomeni takšnega napačnega prenosa vsebine listine v razloge.
Ker mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki (prvi odstavek 86. člena ZDR), je tožena stranka s tem, ko je tožečo stranko ustno odslovila in odjavila iz zavarovanja, ravnala nezakonito, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, utemeljen.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – delitev sorojencev
Pri ugotavljanju otrokove največje koristi je sodišče upoštevalo osebnostne lastnosti obeh staršev in posledice na osebnostni razvoj otroka (v zvezi s tem). Vendar izvedenka v izvedeniškem mnenju ni predlagala, da bi se otroci pri dodelitvi v varstvo in vzgojo, med seboj ločili. Iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, da bi izvedenka to možnost obravnavala ter posledice in vpliv, ki bi jih taka ločitev sorojencev med seboj prinesla za vse tri otroke.
povračilo škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zelo hud primer
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo hude (V.) in ne med izjemno hude (VI). Poškodbe, ki sodijo v VI. skupino, so hujše od teh, ki jih je pretrpel tožnik: to so izguba obeh očes, popolna oglušitev, zlom hrbtenice s popolno prekinitvijo stržena in ohromitvijo obeh nog, mehurja in danke, dvojne amputacije druge hude trajne posledice, povezane s trajno nemočjo.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – kasneje odpadla podlaga pogodbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Dejstvo sklenjene zakonske zveze je bilo odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe. Ker je bila zakonska zveza med toženko in sedanjim tožnikom kasneje razvezana, je tudi po stališču pritožbenega sodišča odpadla podlaga sklenjene darilne pogodbe, zato je posel prenehal veljati.
ugovor zoper plačilni nalog – zavrnitev ugovora – rok za plačilo sodne takse po zavrnitvi ugovora – domneva umika tožbe
Z vložitvijo ugovora zoper plačilni nalog je obveznost plačila sodne takse le odložena; 15 dnevni rok za plačilo začne teči od dneva, ko je bilo stranki vročen sklep, s katerim je bil njen ugovor zavrnjen.
Posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje je šteti kot nujen posel rednega upravljanja.
Izvedba del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist elektro podjetja je posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da soglasja solastnika v nepravdnem postopku ni mogoče nadomestiti.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2, 247/6, 254, 254/3.
pravdni stroški – stroški izvedenca – krivdno povzročeni stroški – zahteva za izločitev izvedenca – dvom o nepristranskosti – pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca – nov izvedenec
Znanstvo z izvedenko je bilo tožencu brez dvoma prezentno že takoj, ko je bila konkretna izvedenka imenovana. Če je menil, da njuno znanstvo ni razlog, zaradi katerega bi dvomil v njeno nepristranskost, te ocene ne more spremeniti po tem, ko je izvedenka podala (zanj neugodno) mnenje oziroma tega ne more uspešno prikazati v smislu, da je šele naknadno izvedel za razloge za njeno pristranskost (izločitev). Takšna argumentacija bi pomenila zlorabo instituta izločitve izvedenca.
sprememba upnika – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve – obvestitev upravitelja – prijava terjatve v elektronski obliki
Iz k pritožbi priloženih listin ne izhaja, da je ali pritožnik kot novi upnik ali prejšnji upnik, ki naj bi pravočasno prijavljeno terjatev nanj prenesel, o prenosu obvestil upravitelja in mu ta prenos dokazal v smislu jasne določbe 3. odstavka 57. člena ZFPPIPP. Zato pritožbeno sodišče na podlagi trditev pritožnika ugotavlja, da iz teh ne izhaja, da je pritožnik ob vložitvi pritožbe že pridobil procesno legitimacijo upnika v predmetnem stečajnem postopku.
Tudi če bi se izkazalo, da je bil upravitelj ustrezno obveščen o prenosu terjatve in da je pridobitelj dokazal prevzem terjatve, pritožba ne bi bila obravnavana kot dopustna, ker jo je odvetnik nepravilno vložil na sodišče.
dokazna ocena – preizkus pravilnosti dokazne ocene – verodostojnost prič – vezanost sodišče na sodbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na sodbo sodnika za prekrške.
Sodišče je tisto, ki v okviru oblikovanja dokazne ocene presoja verodostojnost in resnicoljubnost zaslišanih, pravilnosti ravnanja sodišča pa ni mogoče preverjati z uporabo dokaznih sredstev – izvedencem, temveč je to v domeni pritožbenega sodišča.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073209
SPZ člen 48, 48/1, 92. SZ-1 člen 111, 111/1. ZPP člen 7, 212.
tožba na izselitev – pravni naslov za bivanje – prekarij – dogovor o začasnem najemu – povečanje vrednosti nepremičnine – prekoračitev trditvene podlage
Prekoračitev trditvene podlage se nanaša na dejstveno podlago, ne pa na materialnopravne zaključke.
Ker toženka nima pravnega naslova za bivanje v spornih prostorih, saj nima ne lastninske pravice ne najemne pogodbe, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za izselitev tožencev je utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv sodišča na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – pritožbena novota
Ker predlagatelj kljub pozivu sodišča, da naj izjavi oziroma obrazcu predloži tudi predpisane priloge, tega ni storil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba nepremičnine – solastnina – uporaba solastne stvari – razlog izselitve – izselitev iz skupnega stanovanja – skupno premoženje bivših zakoncev
Izselitev tožnice ni bila prostovoljna temveč pogojena s toženčevim nasiljem, ki je povzročilo nevzdržnost solastninske skupnosti, zaradi katere tožnica kot solastnica ni mogla nemoteno souporabljati nepremičnine in se je bila iz tega razloga primorana izseliti, vanjo pa se iz istega razloga tudi ni mogla vrniti, nato pa ji je ponovno vselitev v solastno hišo preprečevalo tudi dejstvo, da se je po njenem odhodu iz hiše v prvo nadstropje vselila drugo tožena stranka.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
Kljub obstoju napotitvenega sklepa ni izključeno, da tožnik ne bi mogel naknadno izgubiti pravnega interesa za vodenje pravde, v kateri je postavil ugotovitveni tožbeni zahtevek. Če se tekom pravde spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več, je tako tožbo mogoče zavreči kljub obstoju napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079006
ZPP člen 243, 355.
zavarovalna pogodba – dokazovanje z izvedencem – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga – dvig talne vode
Sodišče nima dovolj strokovnega znanja, da sklepa, da ni prišlo do dviga talne vode zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovane stvari, ker je do udora vode prišlo od spodaj in od strani. O teh vprašanjih bi moral povedati izvedenec.
posojilna pogodba – zastaranje terjatev – rok izpolnitve – zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - nedovoljena pritožbena novota
Glede obveznosti, kjer rok izpolnitve ni določen, lahko upnik takoj zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, razen če namen posla, narava obveznosti ali druge okoliščine ne zahtevajo nekega roka izpolnitve.