zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – poseben nadzor brez privolitve – prisilna hospitalizacija – zakonske predpostavke – obstoj duševne motnje - realna nevarnost ogrožanja
Ugotovitev sodišča, da „gre pri udeležencu za sekundarne posledice Parkinsonove bolezni“ ne zadostuje. Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, namreč ukrepa prisilnega zdravljenja ne opravičuje.
ZIZ člen 107, 107/3, 268, 271, 271/2. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-1, 131/3-2, 151, 289, 289/2.
začasna odredba - obseg zavarovanja - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - rubež in prenos terjatve v izterjavo ločitvena pravica - priznanje v postopku prisilne poravnave - strošek postopka insolventnosti
Določba 268. člena ZIZ pove le, da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi in ne, da je to že sklep o izvršbi, ki pomeni že predpostavko za začetek oprave izvršbe zaradi poplačila terjatve.
Kadar je vsebina začasne odredbe prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev, se uporabljajo sredstva, ki so predvidena za izvršbo terjatve nekaj opustiti ali dopustiti, zato sodišče hkrati s prepovedjo (po upnikovem predlogu) določi tudi denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Predlagana vsebina zavarovanja z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo presega dopusten domet sklepa o zavarovanju upnikove denarne terjatve.
odškodninska odgovornost države – presoja sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države – posredni oškodovanec – zunanji izvor nepremoženjske škode
Pri presoji sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države, je potrebno izhajati iz narave njegovega dela. Zanjo je značilna prosta dokazna presoja in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja zato ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Država ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava v sodnem postopku znotraj meja danih pooblastil.
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter posega v osebnostno pravico do družinskega življenja kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že iz razloga, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode ti. posredni oškodovanec oziroma ne uveljavlja nepremoženjske škode "lastnega izvora", ampak "zunanjega izvora". Tako škodno dejstvo je še upoštevni vzrok zatrjevane škode le pod predpostavkami iz 180. člena OZ.
zavarovanje s predhodno odredbo – omejitev sredstev izvršbe - izdaja več predhodnih odredb
Ker je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo več predhodnih odredb, v okviru obravnave ugovora pa je presodilo, da ena izmed njih ni potrebna, je imelo glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje podlago v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ, da ugovoru ugodi.
vročanje – dokazno breme – vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemeljen predlog
Tudi, če bi držale navedbe tožene stranke, da je bila tožba dejansko vročena njeni materi, tožena stranka s predlaganimi dokazi ni uspela dokazati, da je pisanje prejela šele 24. 2. 2011 in ne 22. 2. 2011.
odvzem pravice do stikov – sum spolne zlorabe – izvedensko mnenje – dokazna ocena – določitev stikov s sodno poravnavo – ponovno določeni stiki v sodbi
Dokazna ocena glede vprašanja, ali je prišlo pri mld. otroku do spolne zlorabe.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231, 231-3.
začetek stečajnega postopka – ugotovitev položaja insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – prepozna pritožba – začetek teka pritožbenega roka
Čim je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
spor o pristojnosti – poskus poravnave pred pravdo
Za poskus sklenitve sodne poravnave pred pravdo je stvarno pristojno okrajno sodišče tudi v primeru, če bi bilo za pravdo stvarno pristojno okrožno sodišče (ko bi tožeča stranka po neuspeli poravnavi vložila tožbo).
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Ker odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku za izpraznitev nepremičnine (s stanovanjsko hišo), ni podlage za prekinitev postopka.
dokazovanje obstoja oporoke v pravdi – trditveno in dokazno breme toženca – uničenje oporoke
Stranka, zoper katero tožnik v rekonstrukcijski pravdi po 77. členu ZD, ki ureja dokazovanje obstoja veljavne oporoke, naperi svoj tožbeni zahtevek, se lahko brani z ugovorom, da je sam oporočitelj izvirnik oporoke zavestno uničil, s čemer je oporoko preklical in torej ta nima več učinka in, če to uspe dokazati, doseže zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženec z ugovorom, da je oporoka neveljavna, ker je zapustnica kasneje napisana novo/drugo oporoko, ne more uspeti. Učinkovanje oporoke je dednopravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče.
Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji. Vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče zaradi lastne varnosti in zaščite izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je žalitev sodišča, ki sodstvu jemlje spoštovanje, ugled in avtoriteto ter neti negativno razpoloženje do sodstva. Sodstvu namreč pripisuje, da ne odloča na podlagi strokovnih meril, da ne sodi po ustavi in zakonih, temveč ščiti lastno varnost.
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni potrebno, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju je namreč le objektivni vidik, to je ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča.
pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičnini - preureditev podstrešja in izgradnja prizidka – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja – soglasje lastnika – dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža
Obstoj soglasja lastnika nepremičnine za vlaganje v nepremičnino že po naravi stvari izključuje uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, saj graditelj ve, da vlaga v tujo nepremičnino in torej ni dobroveren.
ZD člen 131, 131/1, 192, 192/1. OZ člen 70, 70/1, 71.
skrbnik zapuščine – pooblastila skrbnika – prenos pooblastila na izpolnitvenega pomočnika – nagrada skrbnika – nagrada izpolnitvenega pomočnika – specifikacija priglašene nagrade – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skrbnik zapuščine je začasni zastopnik in ne pooblaščenec dedičev, zato zanj ne velja prepoved prenosa pooblastila iz 71. člena OZ. Za naloge, ki jih je upravičen opravljati sam, zato lahko pooblasti izpolnitvenega pomočnika. Slednji je upravičen tudi do nagrade za opravljeno delo v breme dedičev.
spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija - povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
V pravdi za ugotovitev obsega zapuščine morajo biti zajeti vsi dediči, ne glede na to ali se uveljavlja povečanje ali zmanjšanje obsega zapuščine, in ne glede na vpise v zemljiški knjigi.
ugotovitev članstva v društvu – procesna predpostavka – uveljavljanje zahtevka pred organom društva – odločanje nepristojnega organa društva – sodno varstvo – pravica do združevanja
Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe uveljavljati pravno sredstvo zoper odločitev društva, ki ga predvidevajo društvena pravila. Če je na prvi stopnji odločal nepristojen organ društva, bi moral tožnik to uveljavljati s pravnim sredstvom, ne pa preskočiti pravno varstvo svoje pravice.
ODZ paragraf 1460-1464, 1479. ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 217, 217/2.
stvarna služnost - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - prenehanje služnosti - zahtevek na prenehanje služnosti - sprememba prevoznega sredstva
Služnost vožnje za potrebe kmetijskih del obsega tudi vožnjo traktorja, čeprav je tožnik v priposestvovalnem obdobju ali delu priposestvovalnega obdobja služnost izvrševal s konjsko vprego, saj se z razvojem prevozna sredstva spreminjajo.
Toženec v primeru zatrjevanja nepotrebnosti poti ne more doseči prenehanja služnosti z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oz. ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom.
motenje posesti - protipravnost motenja - odstranitev ograje na meji med nepremičninama - tehtanje pravic - močnejša pravica - nesporno dejstvo - protispisnost - vsebina tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega stanja - odškodninski zahtevek v motenjski pravdi
Ne glede na pravilo, da v sporih zaradi motenja posesti ni dopustno ugotavljanje pravice do posesti, torej tudi lastninske pravice, je odločitev v konkretnem primeru odvisna ravno od tega dejstva. Če je bil lastnik podrte ograje tožnik, je treba pri presoji protipravnosti toženčevega ravnanja tehtati tožnikovo (lastninsko) pravico in pravico toženca (na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja).
Ker materiala stare ograje ni več, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Zahtevek za postavitev nove ograje ima tako odškodninsko naravo, uveljavljanje takšnih zahtevkov pa v sporu zaradi motenja posesti ni dovoljeno.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
izvršba na nepremičnine – prodaja nepremičnine – položitev kupnine – edini upnik – oprostitev položitve kupnine
Sodišče o predlogu kupca za oprostitev položitve kupnine odloča po domiku, a pred izročitvijo nepremičnine kupcu. Iz prvega odstavka 192. člena ZIZ namreč izhaja, da mora biti vprašanje obveznosti plačila kupnine pravnomočno razrešeno pred izdajo sklepa o izročitvi.