začasna odredba – prepoved razpolaganja s terjatvijo – ustrezno sredstvo zavarovanja
Prepoved razpolaganja s terjatvijo, ki jo bo imel upnik v izvršilnem postopku iz naslova preostanka kupnine od prodane nepremičnine, na način, da se izvršilnemu sodišču naloži zadržanje izplačila kupnine, ne predstavlja ustreznega sredstva zavarovanja. Takšna prepoved razpolaganja pride v poštev šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi kupnine in ne pred tem, poleg tega se sodišču ne more naložiti, da ne bi ravnalo v skladu z zakonom.
pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičnini - preureditev podstrešja in izgradnja prizidka – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja – soglasje lastnika – dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža
Obstoj soglasja lastnika nepremičnine za vlaganje v nepremičnino že po naravi stvari izključuje uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, saj graditelj ve, da vlaga v tujo nepremičnino in torej ni dobroveren.
tožba na nedopustnost izvršbe - gradnja na tujem svetu - povezanost stavbe in zemljišča - stavbna pravica - uporaba določb ODZ
ODZ je izključil možnost pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu, če je šlo za nedobrovernega graditelja, kakršna sta po dejanskih ugotovitvah sodišča tudi tožnica in njen zakonski partner. Oba sta namreč vedela, da je bilo zemljišča v času gradnje v lasti M.P., kar izključuje njuno dobro vero.
odvzem pravice do stikov – sum spolne zlorabe – izvedensko mnenje – dokazna ocena – določitev stikov s sodno poravnavo – ponovno določeni stiki v sodbi
Dokazna ocena glede vprašanja, ali je prišlo pri mld. otroku do spolne zlorabe.
odškodninska odgovornost države – presoja sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države – posredni oškodovanec – zunanji izvor nepremoženjske škode
Pri presoji sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države, je potrebno izhajati iz narave njegovega dela. Zanjo je značilna prosta dokazna presoja in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja zato ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Država ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava v sodnem postopku znotraj meja danih pooblastil.
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter posega v osebnostno pravico do družinskega življenja kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že iz razloga, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode ti. posredni oškodovanec oziroma ne uveljavlja nepremoženjske škode "lastnega izvora", ampak "zunanjega izvora". Tako škodno dejstvo je še upoštevni vzrok zatrjevane škode le pod predpostavkami iz 180. člena OZ.
motenje posesti - protipravnost motenja - odstranitev ograje na meji med nepremičninama - tehtanje pravic - močnejša pravica - nesporno dejstvo - protispisnost - vsebina tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega stanja - odškodninski zahtevek v motenjski pravdi
Ne glede na pravilo, da v sporih zaradi motenja posesti ni dopustno ugotavljanje pravice do posesti, torej tudi lastninske pravice, je odločitev v konkretnem primeru odvisna ravno od tega dejstva. Če je bil lastnik podrte ograje tožnik, je treba pri presoji protipravnosti toženčevega ravnanja tehtati tožnikovo (lastninsko) pravico in pravico toženca (na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja).
Ker materiala stare ograje ni več, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Zahtevek za postavitev nove ograje ima tako odškodninsko naravo, uveljavljanje takšnih zahtevkov pa v sporu zaradi motenja posesti ni dovoljeno.
zavarovanje s predhodno odredbo – omejitev sredstev izvršbe - izdaja več predhodnih odredb
Ker je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo več predhodnih odredb, v okviru obravnave ugovora pa je presodilo, da ena izmed njih ni potrebna, je imelo glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje podlago v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ, da ugovoru ugodi.
spor o pristojnosti – poskus poravnave pred pravdo
Za poskus sklenitve sodne poravnave pred pravdo je stvarno pristojno okrajno sodišče tudi v primeru, če bi bilo za pravdo stvarno pristojno okrožno sodišče (ko bi tožeča stranka po neuspeli poravnavi vložila tožbo).
Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji. Vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče zaradi lastne varnosti in zaščite izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je žalitev sodišča, ki sodstvu jemlje spoštovanje, ugled in avtoriteto ter neti negativno razpoloženje do sodstva. Sodstvu namreč pripisuje, da ne odloča na podlagi strokovnih meril, da ne sodi po ustavi in zakonih, temveč ščiti lastno varnost.
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni potrebno, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju je namreč le objektivni vidik, to je ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Ker odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku za izpraznitev nepremičnine (s stanovanjsko hišo), ni podlage za prekinitev postopka.
dokazovanje obstoja oporoke v pravdi – trditveno in dokazno breme toženca – uničenje oporoke
Stranka, zoper katero tožnik v rekonstrukcijski pravdi po 77. členu ZD, ki ureja dokazovanje obstoja veljavne oporoke, naperi svoj tožbeni zahtevek, se lahko brani z ugovorom, da je sam oporočitelj izvirnik oporoke zavestno uničil, s čemer je oporoko preklical in torej ta nima več učinka in, če to uspe dokazati, doseže zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženec z ugovorom, da je oporoka neveljavna, ker je zapustnica kasneje napisana novo/drugo oporoko, ne more uspeti. Učinkovanje oporoke je dednopravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče.
javna priobčitev glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – predvajanje glasbe tujih avtorjev – repertoar kolektivne organizacije - odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba prava države, v kateri je bila kršena pravica
Pravilnik o javni priobčitvi glasnbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Dokazno breme, da so se avtorji tuje glasbe, ki jo tožena stranka predvaja v svojih poslovalnicah, odpovedali nadomestilu, je na toženi stranki, ki to zatrjuje. Dejstvo, da tuje organizacije za predvajanje glasbe nadomestila ne zahtevajo, takšnega zaključka še ne omogočajo.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231, 231-3.
začetek stečajnega postopka – ugotovitev položaja insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – prepozna pritožba – začetek teka pritožbenega roka
Čim je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
ZASP člen 81, 82, 159, 159/1, 168, 168/4. OZ člen 247, 247/1.
javna priobčitev glasbenih del – organiziranje koncertov – plačilo nadomestila – civilna kazen
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, saj je ta po svoji naravi pogodbena kazen, ki pa v primeru neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
stvarna pristojnost – zveza s stečajnim postopkom – koneksnost s stečajnim postopkom – vpliv na obseg stečajne mase – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Zveza s stečajnim postopkom obstaja samo, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.
sklep o prodaji – prodaja nepremičnin – opravljanje podjema – poslovna celota – izklicna cena – javna dražba
V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.
Izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.
prisilna poravnava – preizkus terjatev – prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico – sodelovanje upnika pri odločanju o prisilni poravnavi – pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – glasovalna pravica – pravni interes za pritožbo
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica ni verjetno izkazana, ni odločilo, da je zato terjatev navadna terjatev.
Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana.
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077366
OZ člen 355, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ugovor zastaranja - zastaranje storitev upravljanja – pretrganje zastaranja – upravnik večstanovanjske stavbe
Pritožnik ne navaja določno, katere od več raznovrstnih terjatev naj bi zastarale, zato podroben pritožbeni preizkus niti ni mogoč. Glede na obdobje opravljenih storitev, zajetih v računih (april 2009 in kasneje) ter glede na datum vložitve predloga za izvršbo (29. 11. 2010), ki je tek zastaranja pretrgal, terjatve niso zastarale, saj ni potekel niti najkrajši, enoletni zastaralni rok.