ODZ paragraf 1460-1464, 1479. ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 217, 217/2.
stvarna služnost - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - prenehanje služnosti - zahtevek na prenehanje služnosti - sprememba prevoznega sredstva
Služnost vožnje za potrebe kmetijskih del obsega tudi vožnjo traktorja, čeprav je tožnik v priposestvovalnem obdobju ali delu priposestvovalnega obdobja služnost izvrševal s konjsko vprego, saj se z razvojem prevozna sredstva spreminjajo.
Toženec v primeru zatrjevanja nepotrebnosti poti ne more doseči prenehanja služnosti z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oz. ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom.
začasna odredba – prepoved razpolaganja s terjatvijo – ustrezno sredstvo zavarovanja
Prepoved razpolaganja s terjatvijo, ki jo bo imel upnik v izvršilnem postopku iz naslova preostanka kupnine od prodane nepremičnine, na način, da se izvršilnemu sodišču naloži zadržanje izplačila kupnine, ne predstavlja ustreznega sredstva zavarovanja. Takšna prepoved razpolaganja pride v poštev šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi kupnine in ne pred tem, poleg tega se sodišču ne more naložiti, da ne bi ravnalo v skladu z zakonom.
dokazovanje obstoja oporoke v pravdi – trditveno in dokazno breme toženca – uničenje oporoke
Stranka, zoper katero tožnik v rekonstrukcijski pravdi po 77. členu ZD, ki ureja dokazovanje obstoja veljavne oporoke, naperi svoj tožbeni zahtevek, se lahko brani z ugovorom, da je sam oporočitelj izvirnik oporoke zavestno uničil, s čemer je oporoko preklical in torej ta nima več učinka in, če to uspe dokazati, doseže zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženec z ugovorom, da je oporoka neveljavna, ker je zapustnica kasneje napisana novo/drugo oporoko, ne more uspeti. Učinkovanje oporoke je dednopravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost – višina odškodnine
Pravica do denarne odškodnine na podlagi 181. člena OZ ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če so se te pojavila v posebej izraziti obliki.
Zidanje odškodninskih zahtevkov ni dovoljeno. Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej ob hkratni odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode.
zavarovanje s predhodno odredbo – omejitev sredstev izvršbe - izdaja več predhodnih odredb
Ker je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo več predhodnih odredb, v okviru obravnave ugovora pa je presodilo, da ena izmed njih ni potrebna, je imelo glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje podlago v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ, da ugovoru ugodi.
ZASP člen 81, 82, 159, 159/1, 168, 168/4. OZ člen 247, 247/1.
javna priobčitev glasbenih del – organiziranje koncertov – plačilo nadomestila – civilna kazen
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, saj je ta po svoji naravi pogodbena kazen, ki pa v primeru neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
ZIZ člen 107, 107/3, 268, 271, 271/2. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-1, 131/3-2, 151, 289, 289/2.
začasna odredba - obseg zavarovanja - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - rubež in prenos terjatve v izterjavo ločitvena pravica - priznanje v postopku prisilne poravnave - strošek postopka insolventnosti
Določba 268. člena ZIZ pove le, da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi in ne, da je to že sklep o izvršbi, ki pomeni že predpostavko za začetek oprave izvršbe zaradi poplačila terjatve.
Kadar je vsebina začasne odredbe prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev, se uporabljajo sredstva, ki so predvidena za izvršbo terjatve nekaj opustiti ali dopustiti, zato sodišče hkrati s prepovedjo (po upnikovem predlogu) določi tudi denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Predlagana vsebina zavarovanja z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo presega dopusten domet sklepa o zavarovanju upnikove denarne terjatve.
odškodninska odgovornost države – presoja sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države – posredni oškodovanec – zunanji izvor nepremoženjske škode
Pri presoji sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države, je potrebno izhajati iz narave njegovega dela. Zanjo je značilna prosta dokazna presoja in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja zato ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Država ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava v sodnem postopku znotraj meja danih pooblastil.
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter posega v osebnostno pravico do družinskega življenja kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že iz razloga, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode ti. posredni oškodovanec oziroma ne uveljavlja nepremoženjske škode "lastnega izvora", ampak "zunanjega izvora". Tako škodno dejstvo je še upoštevni vzrok zatrjevane škode le pod predpostavkami iz 180. člena OZ.
pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičnini - preureditev podstrešja in izgradnja prizidka – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja – soglasje lastnika – dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža
Obstoj soglasja lastnika nepremičnine za vlaganje v nepremičnino že po naravi stvari izključuje uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, saj graditelj ve, da vlaga v tujo nepremičnino in torej ni dobroveren.
ugotovitev članstva v društvu – procesna predpostavka – uveljavljanje zahtevka pred organom društva – odločanje nepristojnega organa društva – sodno varstvo – pravica do združevanja
Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe uveljavljati pravno sredstvo zoper odločitev društva, ki ga predvidevajo društvena pravila. Če je na prvi stopnji odločal nepristojen organ društva, bi moral tožnik to uveljavljati s pravnim sredstvom, ne pa preskočiti pravno varstvo svoje pravice.
izvršba na nepremičnine – prodaja nepremičnine – položitev kupnine – edini upnik – oprostitev položitve kupnine
Sodišče o predlogu kupca za oprostitev položitve kupnine odloča po domiku, a pred izročitvijo nepremičnine kupcu. Iz prvega odstavka 192. člena ZIZ namreč izhaja, da mora biti vprašanje obveznosti plačila kupnine pravnomočno razrešeno pred izdajo sklepa o izročitvi.
tožba na nedopustnost izvršbe - gradnja na tujem svetu - povezanost stavbe in zemljišča - stavbna pravica - uporaba določb ODZ
ODZ je izključil možnost pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu, če je šlo za nedobrovernega graditelja, kakršna sta po dejanskih ugotovitvah sodišča tudi tožnica in njen zakonski partner. Oba sta namreč vedela, da je bilo zemljišča v času gradnje v lasti M.P., kar izključuje njuno dobro vero.
spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija - povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
V pravdi za ugotovitev obsega zapuščine morajo biti zajeti vsi dediči, ne glede na to ali se uveljavlja povečanje ali zmanjšanje obsega zapuščine, in ne glede na vpise v zemljiški knjigi.
sklep o prodaji – prodaja nepremičnin – opravljanje podjema – poslovna celota – izklicna cena – javna dražba
V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.
Izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.
stvarna pristojnost – zveza s stečajnim postopkom – koneksnost s stečajnim postopkom – vpliv na obseg stečajne mase – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Zveza s stečajnim postopkom obstaja samo, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.
prisilna poravnava – preizkus terjatev – prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico – sodelovanje upnika pri odločanju o prisilni poravnavi – pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – glasovalna pravica – pravni interes za pritožbo
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica ni verjetno izkazana, ni odločilo, da je zato terjatev navadna terjatev.
Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana.
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077366
OZ člen 355, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ugovor zastaranja - zastaranje storitev upravljanja – pretrganje zastaranja – upravnik večstanovanjske stavbe
Pritožnik ne navaja določno, katere od več raznovrstnih terjatev naj bi zastarale, zato podroben pritožbeni preizkus niti ni mogoč. Glede na obdobje opravljenih storitev, zajetih v računih (april 2009 in kasneje) ter glede na datum vložitve predloga za izvršbo (29. 11. 2010), ki je tek zastaranja pretrgal, terjatve niso zastarale, saj ni potekel niti najkrajši, enoletni zastaralni rok.