veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – sposobnost razsojanja – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – dokazna stiska – dokazni standard – izvedensko mnenje – dokazna ocena – obličnost
Dokazovanje dejstva, da zapustnik v času sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je sicer res težavno, saj osebe ni mogoče pregledati. Vendar je njegovo duševno stanje mogoče ugotoviti na podlagi posrednih dokazov (zdravstvena dokumentacija, izpovedi prič, ki so bile v stiku z zapustnikom). Zato ni utemeljenih razlogov za zniževanje dokaznega standarda, ki je potreben za meritorno odločanje.
Podjetniku posamezniku je potrebno pisanje vročati na naslovu, vpisanem v register, in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu.
Tožena stranka s predlagani dokazi ni uspela dokazati, da je podpis na vročilnici materin, temveč bi morala v ta namen, predlagati postavitev izvedenca grafologa, predvsem pa tudi zaslišanje njene matere, ki je edina oseba, ki bi dejansko vedela povedati, ali je pisanje prevzela ali ne.
spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija - povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
V pravdi za ugotovitev obsega zapuščine morajo biti zajeti vsi dediči, ne glede na to ali se uveljavlja povečanje ali zmanjšanje obsega zapuščine, in ne glede na vpise v zemljiški knjigi.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka ni dokazala, da bi se avtorji odpovedali avtorskim pravicam za glasbena dela, ki jih je priobčevala v svojih poslovnih prostorih, niti ni dokazala, da gre za avtorsko nevarovana dela, ampak je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da gre za avtorska dela, ki jih v svojem repertoarju na podlagi recipročnih sporazumov tožeča stranka varuje, zato se plačilu avtorskega honorarja tožena stranka kljub številnim ugovorom in nasprotnim trditvam ne more izogniti.
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231, 231-3.
začetek stečajnega postopka – ugotovitev položaja insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – prepozna pritožba – začetek teka pritožbenega roka
Čim je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
odškodninska odgovornost države – presoja sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države – posredni oškodovanec – zunanji izvor nepremoženjske škode
Pri presoji sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države, je potrebno izhajati iz narave njegovega dela. Zanjo je značilna prosta dokazna presoja in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja zato ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Država ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava v sodnem postopku znotraj meja danih pooblastil.
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter posega v osebnostno pravico do družinskega življenja kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že iz razloga, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode ti. posredni oškodovanec oziroma ne uveljavlja nepremoženjske škode "lastnega izvora", ampak "zunanjega izvora". Tako škodno dejstvo je še upoštevni vzrok zatrjevane škode le pod predpostavkami iz 180. člena OZ.
ZASP člen 81, 82, 159, 159/1, 168, 168/4. OZ člen 247, 247/1.
javna priobčitev glasbenih del – organiziranje koncertov – plačilo nadomestila – civilna kazen
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, saj je ta po svoji naravi pogodbena kazen, ki pa v primeru neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
izvršba na nepremičnine – prodaja nepremičnine – položitev kupnine – edini upnik – oprostitev položitve kupnine
Sodišče o predlogu kupca za oprostitev položitve kupnine odloča po domiku, a pred izročitvijo nepremičnine kupcu. Iz prvega odstavka 192. člena ZIZ namreč izhaja, da mora biti vprašanje obveznosti plačila kupnine pravnomočno razrešeno pred izdajo sklepa o izročitvi.
Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji. Vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče zaradi lastne varnosti in zaščite izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je žalitev sodišča, ki sodstvu jemlje spoštovanje, ugled in avtoriteto ter neti negativno razpoloženje do sodstva. Sodstvu namreč pripisuje, da ne odloča na podlagi strokovnih meril, da ne sodi po ustavi in zakonih, temveč ščiti lastno varnost.
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni potrebno, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju je namreč le objektivni vidik, to je ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Ker odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku za izpraznitev nepremičnine (s stanovanjsko hišo), ni podlage za prekinitev postopka.
dokazovanje obstoja oporoke v pravdi – trditveno in dokazno breme toženca – uničenje oporoke
Stranka, zoper katero tožnik v rekonstrukcijski pravdi po 77. členu ZD, ki ureja dokazovanje obstoja veljavne oporoke, naperi svoj tožbeni zahtevek, se lahko brani z ugovorom, da je sam oporočitelj izvirnik oporoke zavestno uničil, s čemer je oporoko preklical in torej ta nima več učinka in, če to uspe dokazati, doseže zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženec z ugovorom, da je oporoka neveljavna, ker je zapustnica kasneje napisana novo/drugo oporoko, ne more uspeti. Učinkovanje oporoke je dednopravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče.
stvarna pristojnost – zveza s stečajnim postopkom – koneksnost s stečajnim postopkom – vpliv na obseg stečajne mase – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Zveza s stečajnim postopkom obstaja samo, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.
prisilna poravnava – preizkus terjatev – prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico – sodelovanje upnika pri odločanju o prisilni poravnavi – pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – glasovalna pravica – pravni interes za pritožbo
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica ni verjetno izkazana, ni odločilo, da je zato terjatev navadna terjatev.
Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana.
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
sklep o prodaji – prodaja nepremičnin – opravljanje podjema – poslovna celota – izklicna cena – javna dražba
V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.
Izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077366
OZ člen 355, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ugovor zastaranja - zastaranje storitev upravljanja – pretrganje zastaranja – upravnik večstanovanjske stavbe
Pritožnik ne navaja določno, katere od več raznovrstnih terjatev naj bi zastarale, zato podroben pritožbeni preizkus niti ni mogoč. Glede na obdobje opravljenih storitev, zajetih v računih (april 2009 in kasneje) ter glede na datum vložitve predloga za izvršbo (29. 11. 2010), ki je tek zastaranja pretrgal, terjatve niso zastarale, saj ni potekel niti najkrajši, enoletni zastaralni rok.