redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa, ter svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah. Tožena stranka je dokazala, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in njegove naloge prerazporedila na delovni mesti vodja betonarne in voznega parka ter vodja lastne kontrole proizvodnje, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
Delodajalcu ni potrebno reagirati takoj, ko pride do slabšanja uspešnosti poslovanja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za podajo odpovedi je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-2, 52/2, 53, 53/1, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje odsotnih delavcev
V skladu z 2. alineo prvega odstavka 52. člena ZDR podan zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v primeru, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. V skladu s sodno prakso se zahteva, da se v takem primeru opredeli, na delo katerega začasno odsotnega delavca se nanaša pogodba o zaposlitvi za določen čas. Le izjemoma, če zaradi specifičnih pogojev ni mogoče določiti, katerega delavca se nadomešča, je lahko nadomeščanje vezano na delovno mesto in ne samo na posameznega delavca. Pri tem pa je bistveno, da delodajalec dokaže, da gre dejansko za nadomeščanje in da delovno razmerje za določen čas preneha ob vrnitvi delavca, ki je nadomeščen.
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas zgolj iz razloga pokrivanja sorazmerno dolge odsotnosti (šest mesečno obdobje) nedoločenega števila delavcev zaradi letnih dopustov je v nasprotju z namenom instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot izjeme od zaposlovanja za nedoločen čas. Vsakoletni izpad določenega števila delavcev zaradi letnih dopustov mora delodajalec ustrezno urediti z notranjo organizacijo. V konkretnem primeru ne gre za kakšne specifične pogoje, zaradi katerih ne bi bilo možno konkretno določiti, kateri delavci se dejansko nadomeščajo. Zato zakoniti razlogi za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, na katere se sklicuje tožena stranka, to je povečan obseg dela in nadomeščanje odsotnih delavcev, niso bili podani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožnika pravilno seznanila z vsebino pisnega opozorila oziroma da mu je opozorilo vročila, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja -rok za odpoved - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je posledica, ki lahko zadene delavca zaradi kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, neodvisno od tega, ali je od storitve kršitve do odpovedi morda prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi ali sklenitve povsem nove pogodbe.
Ker je bilo delo opravljeno, dopolnilno mnenje pa potrebno za razjasnitev odločilnih dejstev v okviru obravnavanega individualnega delovnega spora, je izvedenka upravičena do nagrade za dopolnilno mnenje.
povečan obseg dela – nov plačni sistem - plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela
Vprašanje opravljanja dela v povečanem obsegu, višine dodatka ter načina izplačila je sedaj urejeno v 22.e členu ZSPJS. Na podlagi tega člena pa je bil med pravdnima strankama sklenjen Dogovor o dodatnih obremenitvah v okviru polnega delovnega časa. Dogovor je določal, da bo tožnik do dokončanja postopkov denacionalizacije v povečanem obsegu opravljal določene naloge. Postopke denacionalizacije in ostala opravila, določena v dogovoru, je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal, izpolnjeni pa so bili tudi ostali pogoji iz dogovora, zato je tožena stranka svojo obvezo iz tega dogovora dolžna izpolniti.
smrt dolžnika – prekinitev izvršilnega postopka – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo – nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi se postopek lahko nadaljeval le na predlog upnika, saj določbe 37. člena ZIZ ni mogoče razlagati drugače, kot da je njen namen prav v nadaljevanju postopka, prekinjenega zaradi smrti stranke.
ZPP člen 291. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
vrnitev zadeve v novo sojenje – glavna obravnava – izdelava sodbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
Razveljavitev sodbe z vrnitvijo zadeve v novo sojenje pomeni vrnitev zadeve v fazo postopka po koncu glavne obravnave. V tej fazi pa ima sodišče pooblastilo, da že zaključeno glavno obravnavo znova odpre. Zato sodišče prve stopnje, ko je v sporu nadaljevalo z obravnavanjem zadeve v enaki sestavi senata, ni v ničemer bistveno kršilo postopkovnih določb.
Tožnica je v času bolniškega staleža odpotovala iz kraja svojega bivanja ter se udeležila poletnega tabora. Osebni zdravnik je tožnici v času bolniškega staleža odobril le prosto gibanje, pri čemer tožnica za odhod na navedeni poletni tabor ni imela izrecne odobritve osebnega zdravnika. Zaradi takšne kršitve je prišlo do porušenega zaupanja med strankama do te mere, da ni več mogoče nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki. Zato je izkazan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz določbe osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – fakulteta – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravna subjektiviteta univerze in članic
Pri presoji procesne sposobnosti tožene stranke (fakulteta) je treba izhajati iz določbe 10. člena ZviŠ, ki ureja pravno sposobnost univerze in njenih članic, po kateri je univerza pravna oseba, njo pa sestavljajo članice univerze. Po določbi 12. člena Statuta Univerze je tožena stranka (fakulteta) redna članica Univerze. Vendar pa članica univerze nima pravne subjektivitete, saj nastopa v pravnem prometu v imenu in na račun univerze. Članica univerze skladno z določbo tretjega odstavka 29. člena Statuta lahko nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun samo pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena Statuta, ki pa ne določa sposobnosti samostojnega nastopanja v postopkih pred sodišči, zato tožena stranka (fakulteta) ne more biti pravdna stranka v tem sporu.
začetek postopka osebnega stečaja – upravičen predlagatelj – terjatev zavarovana z zastavno pravico – pravica do sodnega varstva – ugodnejši položaj za poplačilo upnikove terjatve
Po določbi 3. točke 231. člena ZFPPIPP je upravičen predlagatelj za začetek stečajnega postopka tudi upnik, ki verjetno izkaže v tej točki določene materialno pravne pogoje. Zakon ne določa, da se postopek osebnega stečaja lahko začne le, če je predlagateljev ali upnikov več, niti kot predlagatelja ne izključuje upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico, kar je primer v tem postopku. Ob povzeti zakonski ureditvi ni podlage, da bi se takemu upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve.
Predračun stroškov stečajnega postopka predstavlja le oceno stroškov, ki bodo nastali; ta ocena je pomembna predvsem za oceno, ali stečajna masa zadošča za plačilo stroškov stečajnega postopka, ali pa je treba stečajni postopek zaključiti brez razdelitve upnikom, saj previsoki stroški ne bi opravičevali izvedbe stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov, ne pa poplačilu stroškov postopka.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dokazne ocene – dogovor o ceni – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka nasprotuje dokazni presoji sodišča prve stopnje, da iz ponudbe z dne 29.4.2009 ne izhaja dogovor o fiksni ceni naročenih del. S tem pa se izkaže, da tožena stranka ne uveljavlja pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, pač pa izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
ZP-1 člen 2, 2/2, 27, 163, 163/3. ZPrCP člen 13, 107, 107/3, 107/12.
policijska pooblastila – preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti
Glede na v 107. členu ZPrCP predpisan postopek ugotavljanja alkoholiziranosti mora policist udeležencem cestnega prometa odrediti strokovni pregled le, če le ta zaradi zdravstvenega ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku.
ZUSZJ člen 1, 1/1, 1/2, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZS člen 84. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 1, 2, 2/2. ZPP člen 249.
odpravnina – tolmači – pravice gluhe osebe – odmera nagrade za tolmača
Ker ZUSZJ v 2. odstavku 1. člena določa, da lahko drug zakon določa drugačen način uveljavljanja pravic gluhih oseb, je ZS predpis, ki določa specialno pravno ureditev uveljavljanja pravic gluhih oseb v sodnih postopkih, ter tudi način povračila stroškov sodnih tolmačev. Ker Pravilnik o sodnih tolmačih smiselno velja tudi za tolmače za osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, je treba pri odmeri nagrade za tolmača upoštevati specialno ureditev ter nagrado in stroške tolmača odmeriti po Pravilniku o sodnih tolmačih in ne po Tarifi za tolmače slovenskega znakovnega jezika.
Glede na to, da je po materialnem pravu pogoj iz 631. člena OZ tudi dospelost terjatve podjemnika do naročnika, da je bila tožeča stranka seznanjena z dvostranskim razmerjem (…) - tožena stranka, da je bila tožeča stranka v pogodbenem – podizvajalskem razmerju s (...) na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka, bi lahko tožeča stranka na obrazložene trditve tožene stranke o nedospelosti terjatve brez pretirane procesne skrbnosti predlagala kakršen koli dokaz dospelosti terjatve, ne le dopisa 27. 3. 2006, ki ni bil dokaz dospelosti terjatve. Terjatev je v sferi upnika, obveznost izpolniti je v sferi dolžnika. Tožeča stranka bi lahko predlagala kakršenkoli dokaz iz sfere upnika (...), tudi poizvedbe ali zaslišanje predstavnikov. Če pa bi tudi (...)zanikal dospelost terjatve do tožene stranke kot je slednja in bi tožeča stranka po pravnomočnosti postopka izvedela za dokaze, ki kažejo nasprotno, verjetno ne bi bilo dvoma v njeno nekrivdo pri zbiranju procesnega gradiva.
Čeprav gre pri v obnovi predlaganih dokazih res za listine, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, ki so se izdajale oziroma pošiljale na relaciji izvajalec – tožena stranka in da tožeča stranka na izdajo teh listin ni imela nobenega vpliva, niti ni mogla vedeti ali so bile listine resnično izdane oziroma situacije s strani tožene stranke potrjene, to ne pomeni, da tožeča stranka s povprečno skrbnostjo ne bi mogla predlagati kakšnega koli dokaza o dospelosti terjatve med (...) in toženo stranko, ne le dopisa 27. 3. 2006. Če se je odločila vložiti tožbo zoper toženo stranko zaradi plačila, je vedela, da zahtevek temelji na 631. členu OZ in da ta terja tudi dokaz dospelosti terjatve (...)do tožene stranke. Z isto skrbnostjo bi morala že pred pravdo preveriti ali je terjatev dospela in zagotoviti dokaze, ne le dopisa 27. 3. 2006, sicer se je pravdala „na slepo“. Ne bi se smela zanesti, da bo tožena stranka priznala dospelost terjatve (...)do nje. Če pa se je, bi morala tožeča stranka med pravdo, glede na nasprotovanje tožene stranke dospelosti terjatve in dokazno breme, pokazati zadosti napora pri predlaganju dokazov za dejstvo, ki je v sferi upnika (…), s katerim je bila v pogodbenem – podizvajalskem razmerju na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah takšna zahteva ni pretirano stroga do tožeče stranke.
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3, 186/1, 187. ZDARS člen 3.
gradbena pogodba - odgovornost za škodo tretjemu – škoda pri gradnji avtoceste – odškodninska odgovornost Republike Slovenije – krivdna odgovornost naročnika gradbenih del - odgovor na pritožbo kot pritožba – navedbe v odgovoru na pritožbo
Pritožnikovemu nasprotniku je treba priznati pravico, da v odgovoru na pritožbo izpodbija zase neugodne dejanske ugotovitve, ter da uveljavlja tudi kršitve postopka, ki so bile storjene v zvezi s tem. Zato je treba obravnavati razloge, ki jih vsebuje odgovor na pritožbo, in nanje odgovoriti. V tem smislu ima odgovor na pritožbo pravno naravo pritožbe.
Izvajalec mora v svoji osebi izpolniti vse predpostavke katere od deliktnih norm. Če jih, potem odgovarja skupaj z njim oškodovancu tudi naročnik. Smisel 187. člena OZ je torej, da odredi solidarno odgovornost tudi za naročnika, sam po sebi pa predstavlja zgolj poseben primer skupaj povzročene škode.
Če je bil pri gradnji avtoceste udeležen Dars in je pri tem nastala škoda, so sodišča v nekaterih odločbah videla pravni temelj odgovornosti Republike Slovenije v 3. odstavku 133. člena OZ. S takšnim pravnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Navedena določba OZ se nanaša na škodo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Zahteva se lahko le povrnitev običajne meje presegajoče škode.
Odgovorna oseba odgovarja za škodo, kot je nastala v konkretnih okoliščinah in ne v tipičnih (povprečnih) ali celo v zanjo idealnih okoliščinah. Zato mora nadomestiti takšno konkretno škodo, kot je nastala, in ne takšno, kot bi nastala v zanjo nemara ugodnejših razmerah. Za odgovorno osebo neugodne razmere, npr. predispozicija konkretnega oškodovanca, torej vzročne zveze ne prekinejo.
ZDR člen 83, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zagovor – kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zagovor delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek ter ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznaniti z dokazi, ki jih je ali pa jih še namerava pridobiti v zvezi z očitanimi kršitvami.
Tožnica (policistka) je izrabila svoj uradni položaj in prestopila mejo uradnih pravic, ko je mimo pravil o izrekanju denarnih kazni za storjene prekrške od treh tujih državljanov pobrala gotovino, pri čemer domnevnih prekrškov ni zabeležila. Policisti v okviru kaznovalnih nalog načeloma niso upravičeni prejemati denarja iz naslova denarnih kazni za prekrške, kadar pa ga že prejmejo, ga niso upravičeni obdržati zase, temveč je potrebno prekršek zabeležiti, izdati potrdilo o plačilu in denar izročiti delodajalcu. S tem, ko je tožnica denar obdržala zase, je pridobila protipravno premoženjsko korist. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.