ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 4, 47. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve
Upoštevajoč posamezna dela in naloge kot so opredeljene v pogodbi o zaposlitvi in opisu delovnega mesta komercialist II, tožnik ni verjetno izkazal, da je tožena stranka nezakonito posegla v pravice tožnika iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi z opisom delovnih nalog komercialista II in s pozivom, da zaključi delo v carinski službi ter se preseli v drugo pisarno. Glede na predložene listine še ni verjetno izkazan obstoj terjatve, s katero tožnik želi ohraniti razporeditev na delovnem mestu komercialist II v carinski službi, s takšnim opisom del, za katerega sam meni, da je ustrezen in ga uveljavlja v postopku, zato njegov predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki prepove razporediti ali zaposliti drugega delavca na tožnikovo delovno mesto komercialista II, ni utemeljen.
kolektivni delovni spor - ugotovitev nezakonitosti stavke – nujnost – primernost – sorazmernost – test sorazmernosti – sestava stavkovnega odbora – prekinitev – prenehanje stavke
ZStk ne daje sodišču podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti, kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči in delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu. Vrhovno sodišče RS je sicer res že zavzelo stališče, da mora zakonska ureditev prestati test sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti stavka nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine oziroma svoboda gospodarske pobude, ob tem pa je navedlo tudi, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo, ter poudarilo, da to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega v lastnino delodajalca, kot v njegovo gospodarsko pobudo. Pravica do stavke pomeni legalizacijo tiste škode, ki izvira iz odklonitve oziroma neizvajanja dela. Stavka ni prenehanje dela delavcev, temveč je sredstvo za dosego določenega cilja (ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela).
ZStk v 4. čl. določa, da stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Začasna prekinitev stavke je bila le ponudba delodajalcem, da so se dogovarjali o stavkovnih zahtevah. Delavci so namreč pričeli z delom, pri čemer je bil v nadaljevanju sklenjen sporazum, iz katerega izhaja, da bosta reprezentativna sindikata takoj po podpisu sporazuma zamrznila stavkovne aktivnosti in prenehala s stavko in da najkasneje do določenega datuma ne bosta pričela izvajati novih stavkovnih aktivnosti z vsebinsko istimi zahtevki. Če štejemo, da sporazum ni bil sklenjen, ker ga lahko sklenejo samo stranke, ki se pogajajo, ne pa ena stranka, je stavka formalno še trajala, in je bila zaključena šele z dnem, ko je bil sklenjen sporazum o zaključku stavke. Zato stavka iz navedenega razloga ni nezakonita.
ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev – zavrženje predloga – res iudicata
Ker je tožnica predlog za taksno oprostitev podala že v tožbi in je bil ta pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje njen ponovno vložen predlog upravičeno zavrglo.
odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Tožnica je bila pri toženi stranki pri njenih pravnih prednikih zaposlena 33 let, zato je v skladu s citirano določbo tretje alineje 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini ene tretjine osnove, ki jo predstavlja povprečna plača za zadnje tri mesece, za vsako leto dela pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih.
ZP-1 člen 2, 2/2, 27, 163, 163/3. ZPrCP člen 13, 107, 107/3, 107/12.
policijska pooblastila – preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti
Glede na v 107. členu ZPrCP predpisan postopek ugotavljanja alkoholiziranosti mora policist udeležencem cestnega prometa odrediti strokovni pregled le, če le ta zaradi zdravstvenega ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku.
ZDR člen 83, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zagovor – kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zagovor delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek ter ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznaniti z dokazi, ki jih je ali pa jih še namerava pridobiti v zvezi z očitanimi kršitvami.
Tožnica (policistka) je izrabila svoj uradni položaj in prestopila mejo uradnih pravic, ko je mimo pravil o izrekanju denarnih kazni za storjene prekrške od treh tujih državljanov pobrala gotovino, pri čemer domnevnih prekrškov ni zabeležila. Policisti v okviru kaznovalnih nalog načeloma niso upravičeni prejemati denarja iz naslova denarnih kazni za prekrške, kadar pa ga že prejmejo, ga niso upravičeni obdržati zase, temveč je potrebno prekršek zabeležiti, izdati potrdilo o plačilu in denar izročiti delodajalcu. S tem, ko je tožnica denar obdržala zase, je pridobila protipravno premoženjsko korist. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 53, 53/3.
dnevnice – povračilo stroškov na službeni poti - terenski dodatek – dokazno breme – ustni dogovor
Tožnik je do plačila dnevnic, glede na dejansko evidentirano in opravljeno delo v tujini, upravičen na podlagi določb prvega odstavka 130. člena ZDR, ki delodajalcu nalaga dolžnost povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo v tretjem odstavku 53. člena določa, da se terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti (torej tudi plačilo dnevnic) izključujeta, razen če je bil delavec z delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, napoten na delo zaradi službenih potreb v drug kraj, poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj. Ker je tožnik upravičen do izplačila dnevnic, tožnik pa ni zatrjeval, da bi bil poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj (glede na citirano določilo kolektivne pogodbe bi bil do terenskega dodatka in dnevnic upravičen le v tem primeru), mu terenski dodatek ne pripada.
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3, 186/1, 187. ZDARS člen 3.
gradbena pogodba - odgovornost za škodo tretjemu – škoda pri gradnji avtoceste – odškodninska odgovornost Republike Slovenije – krivdna odgovornost naročnika gradbenih del - odgovor na pritožbo kot pritožba – navedbe v odgovoru na pritožbo
Pritožnikovemu nasprotniku je treba priznati pravico, da v odgovoru na pritožbo izpodbija zase neugodne dejanske ugotovitve, ter da uveljavlja tudi kršitve postopka, ki so bile storjene v zvezi s tem. Zato je treba obravnavati razloge, ki jih vsebuje odgovor na pritožbo, in nanje odgovoriti. V tem smislu ima odgovor na pritožbo pravno naravo pritožbe.
Izvajalec mora v svoji osebi izpolniti vse predpostavke katere od deliktnih norm. Če jih, potem odgovarja skupaj z njim oškodovancu tudi naročnik. Smisel 187. člena OZ je torej, da odredi solidarno odgovornost tudi za naročnika, sam po sebi pa predstavlja zgolj poseben primer skupaj povzročene škode.
Če je bil pri gradnji avtoceste udeležen Dars in je pri tem nastala škoda, so sodišča v nekaterih odločbah videla pravni temelj odgovornosti Republike Slovenije v 3. odstavku 133. člena OZ. S takšnim pravnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Navedena določba OZ se nanaša na škodo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Zahteva se lahko le povrnitev običajne meje presegajoče škode.
Odgovorna oseba odgovarja za škodo, kot je nastala v konkretnih okoliščinah in ne v tipičnih (povprečnih) ali celo v zanjo idealnih okoliščinah. Zato mora nadomestiti takšno konkretno škodo, kot je nastala, in ne takšno, kot bi nastala v zanjo nemara ugodnejših razmerah. Za odgovorno osebo neugodne razmere, npr. predispozicija konkretnega oškodovanca, torej vzročne zveze ne prekinejo.
Glede na to, da je po materialnem pravu pogoj iz 631. člena OZ tudi dospelost terjatve podjemnika do naročnika, da je bila tožeča stranka seznanjena z dvostranskim razmerjem (…) - tožena stranka, da je bila tožeča stranka v pogodbenem – podizvajalskem razmerju s (...) na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka, bi lahko tožeča stranka na obrazložene trditve tožene stranke o nedospelosti terjatve brez pretirane procesne skrbnosti predlagala kakršen koli dokaz dospelosti terjatve, ne le dopisa 27. 3. 2006, ki ni bil dokaz dospelosti terjatve. Terjatev je v sferi upnika, obveznost izpolniti je v sferi dolžnika. Tožeča stranka bi lahko predlagala kakršenkoli dokaz iz sfere upnika (...), tudi poizvedbe ali zaslišanje predstavnikov. Če pa bi tudi (...)zanikal dospelost terjatve do tožene stranke kot je slednja in bi tožeča stranka po pravnomočnosti postopka izvedela za dokaze, ki kažejo nasprotno, verjetno ne bi bilo dvoma v njeno nekrivdo pri zbiranju procesnega gradiva.
Čeprav gre pri v obnovi predlaganih dokazih res za listine, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, ki so se izdajale oziroma pošiljale na relaciji izvajalec – tožena stranka in da tožeča stranka na izdajo teh listin ni imela nobenega vpliva, niti ni mogla vedeti ali so bile listine resnično izdane oziroma situacije s strani tožene stranke potrjene, to ne pomeni, da tožeča stranka s povprečno skrbnostjo ne bi mogla predlagati kakšnega koli dokaza o dospelosti terjatve med (...) in toženo stranko, ne le dopisa 27. 3. 2006. Če se je odločila vložiti tožbo zoper toženo stranko zaradi plačila, je vedela, da zahtevek temelji na 631. členu OZ in da ta terja tudi dokaz dospelosti terjatve (...)do tožene stranke. Z isto skrbnostjo bi morala že pred pravdo preveriti ali je terjatev dospela in zagotoviti dokaze, ne le dopisa 27. 3. 2006, sicer se je pravdala „na slepo“. Ne bi se smela zanesti, da bo tožena stranka priznala dospelost terjatve (...)do nje. Če pa se je, bi morala tožeča stranka med pravdo, glede na nasprotovanje tožene stranke dospelosti terjatve in dokazno breme, pokazati zadosti napora pri predlaganju dokazov za dejstvo, ki je v sferi upnika (…), s katerim je bila v pogodbenem – podizvajalskem razmerju na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah takšna zahteva ni pretirano stroga do tožeče stranke.
Glede na to, da tožeča stranka po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v postopku prisilne poravnave ni nikoli umaknila tožbe (če bi jo umaknila nemudoma, bi bila upravičena do stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP; a contrario bi tožena stranka sama trpela svoje stroške), je v tem posebnem primeru zavrženje tožbe na predlog tožene stranke skoraj eno leto in dva meseca po prenehanju pravne koristi pomenilo neuspeh tožeče stranke v pravdnem postopku.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 205. 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1. ZGD-1 člen 8.
zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – pravna oseba – sposobnost biti stranka – prekinitev postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v 3. točki 1. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra postopek prekiniti. Postopek bo nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov dela, svojega dela ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, kar je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
V zvezi z rokom za podajo odpovedi invalidu II. in III. kategorije je sodna praksa v podobnih primerih zavzela enotno stališče, da se delodajalec o razlogih za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v teh primerih dokončno seznani šele z vročitvijo mnenja komisije, ki je preverila pogoje za podajo odpovedi. Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ni podan.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – davčni dolg – enoten izvršilni naslov – zaprosilo za zavarovanje davčne obveznosti – preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova – načelo formalne legalitete - upravna pomoč med pristojnimi organi držav članic EU
V okviru upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin, glede katerih je obveznost za plačilo nastala v drugi državi članici, je možno tudi zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU. Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu z ZdavP.
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, ni pristojno za preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
začasna odredba – sklep o zavarovanju po začetku stečajnega postopka – zahtevek upnika za uveljavitev izločitvene pravice – rok za prijavo izločitvene pravice
Tožena stranka v ugovoru zoper izdano začasno odredbo ni ugovarjala zamudi roka za prijavo izločitvene pravice. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora pravilna.
določitev preživnine – zakonska dolžnost preživljanja - sposobnosti in zmožnosti staršev – dohodek – kredit
Podlaga za določitev finančnih zmožnosti preživninskega zavezanca so dohodki, ki jih je prejemal v daljšem časovnem obdobju, medtem ko je bistvena sprememba v dohodkih lahko podlaga za kasnejše zvišanje oziroma znižanje preživnine.
Kreditne obveznosti nimajo prednosti pred preživninsko obveznostjo in se pri izračunu višine preživnine načeloma ne upoštevajo.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče – prenos pravice uporabe
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
dedna izjava – preklic dedne izjave – izpodbijanje izjave o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine v pravdi – prekinitev postopka
Izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki pa je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
V zapuščinskem postopku se ne more izpodbijati veljavnosti izjave o odstopu dednega deleža, ker je zato potrebna pravda.