dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov (npr. pravni posel, sodno ali upravno odločbo) za izvrševanje služnosti, za katerega se kasneje pokaže, da je pomanjkljiv ali neveljaven.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče – prenos pravice uporabe
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
odškodninska odgovornost – nesreča premikajočih se motornih vozil objektivna odgovornost – vzročna zveza – izključitev odgovornosti – višja sila – škoda zaradi delovanja motornega vozila – škoda sopotnika – škoda voznika
Ena od predpostavk za izključitev objektivne odgovornosti zaradi višje sile je zunanjost vzroka. Presoja o tem, ali je imetnik storil vse, kar je mogel, da bi preprečil nastanek škode, za njegovo odgovornost ni odločilna. Bistveno je, ali je vzrok za nastanek škode v delovanju motornega vozila.
Ker počena pnevmatika, ki je odpadla s tovornega vozila v gibanju ter obstala na vozišču in na katero je naletelo vozilo, s katerim je upravljala tožnica, izvira iz delovanja motornega vozila, je podana objektivna odgovornost toženčevega zavarovanca – voznika tovornega vozla.
Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen1, 2. ZKolP člen 5. ZDR člen 49.
Določbe KPPN določajo ugodnejšo odmero letnega dopusta za tožnico kot določbe KPČIZKD in PKP. Glede na navedeno je v konkretnem primeru ob upoštevanju pogodbe o zaposlitvi, 49. člena ZDR in načela hierarhije kolektivnih pogodb (ki je določen s 5. členom ZKolP,) utemeljena uporaba KPPN.
zapuščinski postopek – dedne izjave – pritožbene novote
Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
napotitev na pravdo – ugotavljanje zakonitih dedičev – zakoniti dedič – dediči kot nujni sosporniki – nujno sosporništvo – matična knjiga – podatki iz matične knjige
Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni. Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.
dedna izjava – preklic dedne izjave – izpodbijanje izjave o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine v pravdi – prekinitev postopka
Izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki pa je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
V zapuščinskem postopku se ne more izpodbijati veljavnosti izjave o odstopu dednega deleža, ker je zato potrebna pravda.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – davčni dolg – enoten izvršilni naslov – zaprosilo za zavarovanje davčne obveznosti – preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova – načelo formalne legalitete - upravna pomoč med pristojnimi organi držav članic EU
V okviru upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin, glede katerih je obveznost za plačilo nastala v drugi državi članici, je možno tudi zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU. Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu z ZdavP.
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, ni pristojno za preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ima pogodbeno (obligacijsko) podlago. Tak zahtevek ima sicer stvarnopravne posledice, a to zato še ni stvarna pravica in zahtevek, s katero se uveljavlja, ni stvarnopravni zahtevek. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da tak zahtevek nikoli ne zastara.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073204
ZOZP člen 7, 7/6. ZPP člen 213, 213/2.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – kršitev zavarovalne pogodbe – odhod s kraja nezgode – izvedba dokazov
Tožencu ni uspelo dokazati, da je kraj prometne nesreče zapustil nezavestno. Prav dejstvo, da se je toženec zavedal svojega ravnanja in kraj nezgode, ki jo je povzročil zapustil, ima za posledico izgubo zavarovalnih pravic.
določitev preživnine – zakonska dolžnost preživljanja - sposobnosti in zmožnosti staršev – dohodek – kredit
Podlaga za določitev finančnih zmožnosti preživninskega zavezanca so dohodki, ki jih je prejemal v daljšem časovnem obdobju, medtem ko je bistvena sprememba v dohodkih lahko podlaga za kasnejše zvišanje oziroma znižanje preživnine.
Kreditne obveznosti nimajo prednosti pred preživninsko obveznostjo in se pri izračunu višine preživnine načeloma ne upoštevajo.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
V tej zadevi se ni spremenil le tožbeni predlog in je tožnica namesto enega načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, zahtevala drugi način, ampak je takšni spremembi botrovala tudi sprememba trditvene podlage. Tožnica svojega zahtevka namreč ni več utemeljevala (zgolj) na podlagi motilnega ravnanja, s katerim sta toženki motili njeno posest 14. 10. 2007, ampak je temu dodala novo motilno ravnanje storjeno kasneje in na drugačen način in v zvezi s tem ravnanjem v 2. odstavku tožbenega predloga zahtevala sodno varstvo. Takšno procesno aktivnost pa je potrebno opredeliti kot spremembo tožbe.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – kvalitativna prvina terjatve – kvantitativna prvina terjatve
V fazi odločanja o začasni odredbi je z vidika verjetno izkazane terjatve pomembno to, ali je verjetno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, ne pa tudi to, ali je verjetno izkazan prav takšen delež, kot ga tožeča stranka uveljavlja.
odgovornost pri nesreči premikajočih se vozil – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – prehitevanje kolone vozil v križišču po pasu za zavijanje v levo – razporeditev odgovornosti med voznikoma motornih vozil
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male pravice - tarifa – uporaba Pravilnika – izračun nadomestila - odpoved materialni avtorski pravici - repertoar tujih kolektivnih organizacij – dokazno breme – uporaba slovenskega prava
Z upoštevanjem tarife iz Pravilnika 1998, veljavne na dan uveljavitve ZASP-B, je materialno pravo pravilno uporabljeno. Ta tarifa je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni. ZASP-B je dal moč skupnega sporazuma zgolj tarifi (v ožjem pomenu besede), ne pa tudi normativnemu delu Pravilnika 1998.
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki – uporabnici.
Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – vsebina predloga za izvršbo – identifikacijski podatki dolžnika – nepopoln predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo
Ne zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navede le pravilno EMŠO ali davčno številko, temveč mora navesti tako pravilno osebno ime in naslov prebivališča kot tudi pravilen datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko. Ti podatki se morajo skladati – ustrezati morajo tako vpisani osebi v CRP. Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.