pozneje najdeno premoženje – zapuščina brez dedičev - kaducitetna pravica - vrnitev premoženja prejšnjim članom agrarne skupnosti
Postopek za vrnitev premoženja članom agrarne skupnosti je bil sprožen, vrnitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah pa je zahteval tudi pravni naslednik zapustnika. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razdelitev spornih vrnjenih nepremičnin po ZD ,in, ker je zapustnik brez dedičev, postanejo nepremičnine last Republike Slovenije.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 540, 540/1.
pravica do izjave – rok za odgovor – zahtevnost vloge – preklic darila- huda nehvaležnost
Stranka je prejela pripravljalno vlogo tik pred narokom. Sodišče je njen predlog, naj ji podeli rok za odgovor, zavrnilo. Merilo, ali je s tem kršilo njeno pravico do izjave, je, ali je bila vloga zahtevna in obsežna do te mere, da kvalitetnega odgovora na naroku ni mogla dati.
Kot hudo nehvaležnost sodna praksa ocenjuje ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila, pri čemer je pri presoji pravnega standarda hude nehvaležnosti potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Tako na primer slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje ne utemeljujejo preklica darila.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.
sestavine izreka – določitev paricijskega roka po uradni dolžnosti – zahtevek v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku sicer ni njegova obligatorna sestavina, vendar ga mora sodišče v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, določiti po uradni dolžnosti.
Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen1, 2. ZKolP člen 5. ZDR člen 49.
Določbe KPPN določajo ugodnejšo odmero letnega dopusta za tožnico kot določbe KPČIZKD in PKP. Glede na navedeno je v konkretnem primeru ob upoštevanju pogodbe o zaposlitvi, 49. člena ZDR in načela hierarhije kolektivnih pogodb (ki je določen s 5. členom ZKolP,) utemeljena uporaba KPPN.
male avtorske pravice – avtorski honorar – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved avtorskim pravicam - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Tožena stranka ni dokazala, da bi se avtorji odpovedali avtorskim pravicam za glasbena dela, ki jih je priobčevala v svojih poslovnih prostorih, niti ni dokazala, da gre za avtorsko nevarovana dela.
Drži sicer pritožbena trditev tožene stranke, da je dokazovala, da dela, ki jih je predvajala, niso bila zajeta v repertoarjih tujih kolektivnih organizacij. Vendar, tudi če bi bilo to dejstvo izkazano, to ne dokazuje, da so se ti avtorji uveljavljanju avtorskih pravic odpovedali.
zapuščinski postopek – dedne izjave – pritožbene novote
Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – kvalitativna prvina terjatve – kvantitativna prvina terjatve
V fazi odločanja o začasni odredbi je z vidika verjetno izkazane terjatve pomembno to, ali je verjetno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, ne pa tudi to, ali je verjetno izkazan prav takšen delež, kot ga tožeča stranka uveljavlja.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
Dejstvo, da tožnik pojma zadoščenje (v smislu neke nadomestne zadovoljitve nepremoženjskega prikrajšanja) glede na svoje zdravstveno stanje ni sposoben razumeti, še ne pomeni, da ni upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo; pomembno je, da se zaveda svoje prikrajšanosti, kar pa je v obravnavanem primeru izkazano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077383
ZPP člen 163, 318, 338, 338/2. OZ člen 174, 179.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – pravična odškodnina – telesne bolečine in strah – ugriz psa – nepremoženjska škoda – dokaz z izvedencem – vročitev zahtevka za povračilo stroškov
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
Zmotno meni pritožba, da bi lahko sodišče o nepremoženjski škodo odločilo le s pomočjo izvedenca. Le če bi tožena stranka ugovarjala priloženim navedbam v odgovoru na tožbo, bi sodišče izvajalo tudi te dokaze.
Tožnik v dejstveni podlagi tožbe navaja, da je tretji toženec (pritožnik) pridobil solastništvo šele 8. 9. 2011, zato s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine ne more uspeti. Tožba je zato v delu, v katerem uveljavlja od tretjega toženca plačilo uporabnine za obdobje od 1. 12. 2009 do 1. 10. 2011, neodpravljivo nesklepčna, kar na podlagi četrtega odstavka 318. člena ZPP narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
škoda zaradi izgubljenega preživljanja – denarna renta – prikrajšanje zaradi smrti moža/očeta – odškodninski zahtevek – izguba zaposlitve – razpravno načelo
Tožnici sta zatrjevali svoje prikrajšanje pri preživljanju le zaradi podpore, ki jima jo je pokojni zagotavljal iz svojih zaslužkov pri delodajalcu. Ker je sodišče ugotovilo, da bi usahnila z izbrisom delodajalca iz sodnega registra, ko bi pokojni izgubil zaposlitev, je tožbeni zahtevek za plačevanje rente po tem obdobju pravilno zavrnilo.
prepozen odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – vračilo tožbe v popravo – umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka
Za umik tožbe ni potrebna privolitev tožene stranke, saj ni vložila (pravočasnega) odgovora na tožbo. Za prepozen odgovor na tožbo tudi ne more tožena stranka uveljavljati stroškov postopka. Mora jih nositi sama.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata biti v vzročni zvezi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljajo obstoj domneve iz 2. odstavka 255. člena OZ, pri čemer je ugotovilo, da navedena domneva ni podana. Tožena stranka je namreč za sporno nepremičnino plačala ceno, kot jo je ugotovil sodni izvedenec in cenilec, zatorej o prenizki ceni ni mogel govoriti. Posledično je torej dolžnik za sporno nepremičnino prejel ekvivalent njene vrednosti, zato se njegovo premoženje ni zmanjšalo, le spremenila se je njegova struktura.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male pravice - tarifa – uporaba Pravilnika – izračun nadomestila - odpoved materialni avtorski pravici - repertoar tujih kolektivnih organizacij – dokazno breme – uporaba slovenskega prava
Z upoštevanjem tarife iz Pravilnika 1998, veljavne na dan uveljavitve ZASP-B, je materialno pravo pravilno uporabljeno. Ta tarifa je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni. ZASP-B je dal moč skupnega sporazuma zgolj tarifi (v ožjem pomenu besede), ne pa tudi normativnemu delu Pravilnika 1998.
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki – uporabnici.
Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela.
odgovornost pri nesreči premikajočih se vozil – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – prehitevanje kolone vozil v križišču po pasu za zavijanje v levo – razporeditev odgovornosti med voznikoma motornih vozil
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
S stroškovnikom, ki se, kot izhaja iz njegovega uvoda, nanaša na stroške celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje, taksa za postopek ni bila priglašena. Sodišče prve stopnje je, ne glede na to, da je tožeča stranka povračilo sodne takse zahtevala v tožbi, zato utemeljeno sklepalo, da povračilo takse ni (več) zahtevano.
Poslovna podlaga (kavza) je razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Poslovna podlaga opredeljuje cilj (namen), ki ga želita stranki doseči (uresničiti) s sklenitvijo in izpolnitvijo obveznosti, ki so vsebina te pogodbe.
Določba pogodbe je sporna, če ji stranki pripisujeta različen pomen. Določba pogodbe je nejasna, če njenega pomena, ki je med strankama sporen, ni mogoče opredeliti niti po (obveznem) razlagalnem pravilu, niti z uporabo drugih metod razlage.