SPZ člen 11, 11/1, 92, 93. ZD člen 26, 27, 40, 106, 107, 126. OZ člen 538, 538/1.
lastninska pravica – vpis v zemljiški knjigi – ničnost izročilne pogodbe – darilna pogodba – prikrajšanje nujnega deleža
Pravna domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je izpodbojna, vendar je toženec s trditvami o ničnosti pravnega posla (izročilne pogodbe), na podlagi katerega je tožnica pridobila lastninsko pravico, ne more uspešno izpodbiti. Nestrinjanje dediča z izročilno pogodbo nima za posledico ničnosti te pogodbe, temveč se v primeru, da dedič uveljavlja pravico do nujnega deleža, in zapuščine ni, ali je premajhna za pokritje nujnega deleža, izročeno premoženje šteje za darilo.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
Tožnik v dejstveni podlagi tožbe navaja, da je tretji toženec (pritožnik) pridobil solastništvo šele 8. 9. 2011, zato s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine ne more uspeti. Tožba je zato v delu, v katerem uveljavlja od tretjega toženca plačilo uporabnine za obdobje od 1. 12. 2009 do 1. 10. 2011, neodpravljivo nesklepčna, kar na podlagi četrtega odstavka 318. člena ZPP narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
škoda zaradi izgubljenega preživljanja – denarna renta – prikrajšanje zaradi smrti moža/očeta – odškodninski zahtevek – izguba zaposlitve – razpravno načelo
Tožnici sta zatrjevali svoje prikrajšanje pri preživljanju le zaradi podpore, ki jima jo je pokojni zagotavljal iz svojih zaslužkov pri delodajalcu. Ker je sodišče ugotovilo, da bi usahnila z izbrisom delodajalca iz sodnega registra, ko bi pokojni izgubil zaposlitev, je tožbeni zahtevek za plačevanje rente po tem obdobju pravilno zavrnilo.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu – policijsko delo – pravno priznana škoda – nevarna dejavnost
Delo policistke, ko mora vkleniti visokega moškega, ki je vinjen in se upira, sodi med nevarno dejavnost. Ker je povzročitelj s škodo ugriznil policistko v stegno in je zato imela štirinajst dni modrico in bolečine, ne gre za zanemarljivo škodo in je zato njena škoda pravnorelevantna.
Ker je vsebina sodne poravnave med strankami sporna, bi sodišče prve stopnje v skladu s pravili o razlagi spornih določil moralo poiskati skupen namen upnikov in dolžnika ob sklepanju sodne poravnave.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male pravice - tarifa – uporaba Pravilnika – izračun nadomestila - odpoved materialni avtorski pravici - repertoar tujih kolektivnih organizacij – dokazno breme – uporaba slovenskega prava
Z upoštevanjem tarife iz Pravilnika 1998, veljavne na dan uveljavitve ZASP-B, je materialno pravo pravilno uporabljeno. Ta tarifa je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni. ZASP-B je dal moč skupnega sporazuma zgolj tarifi (v ožjem pomenu besede), ne pa tudi normativnemu delu Pravilnika 1998.
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki – uporabnici.
Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela.
odgovornost pri nesreči premikajočih se vozil – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – prehitevanje kolone vozil v križišču po pasu za zavijanje v levo – razporeditev odgovornosti med voznikoma motornih vozil
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
Dejstvo, da tožnik pojma zadoščenje (v smislu neke nadomestne zadovoljitve nepremoženjskega prikrajšanja) glede na svoje zdravstveno stanje ni sposoben razumeti, še ne pomeni, da ni upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo; pomembno je, da se zaveda svoje prikrajšanosti, kar pa je v obravnavanem primeru izkazano.
dedna izjava – preklic dedne izjave – izpodbijanje izjave o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine v pravdi – prekinitev postopka
Izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki pa je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
V zapuščinskem postopku se ne more izpodbijati veljavnosti izjave o odstopu dednega deleža, ker je zato potrebna pravda.
V tej zadevi se ni spremenil le tožbeni predlog in je tožnica namesto enega načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, zahtevala drugi način, ampak je takšni spremembi botrovala tudi sprememba trditvene podlage. Tožnica svojega zahtevka namreč ni več utemeljevala (zgolj) na podlagi motilnega ravnanja, s katerim sta toženki motili njeno posest 14. 10. 2007, ampak je temu dodala novo motilno ravnanje storjeno kasneje in na drugačen način in v zvezi s tem ravnanjem v 2. odstavku tožbenega predloga zahtevala sodno varstvo. Takšno procesno aktivnost pa je potrebno opredeliti kot spremembo tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077377
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/3, 285.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - sekundarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina - odmera višine odškodnine – materialno procesno vodstvo – zaslišanje izvedenca
Z zaslišanjem izvedenca je sodišče prve stopnje učinkovito odpravilo pomanjkljivosti, na katere je tožnik opozoril po prejemu izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve.
Da je strah pravno priznana škoda samo ob izpolnitvi predpostavk glede intenzivnosti in dolgotrajnosti, je tudi v sodni praksi zavzeto enotno stališče. Sekundarni strah je tisti strah, ki ga oškodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic škodnega dogodka in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – vsebina predloga za izvršbo – identifikacijski podatki dolžnika – nepopoln predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo
Ne zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navede le pravilno EMŠO ali davčno številko, temveč mora navesti tako pravilno osebno ime in naslov prebivališča kot tudi pravilen datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko. Ti podatki se morajo skladati – ustrezati morajo tako vpisani osebi v CRP. Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče – prenos pravice uporabe
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073207
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZN člen 4.
izvršljiv notarski zapis – učinki izvršljivega notarskega zapisa – res iudicata – obstoj terjatve
Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava. Kot v poravnavi tudi v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more biti dvoma o obstoju terjatve. Terjatev z notarskim zapisom, ki je izvršilni naslov, dobi novo pravno naravo. Vprašanje o iztožljivosti enako, kot pri poravnavi, ne more biti več aktualno. Ker ima torej izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, gre dejansko za že razsojeno stvar, zato je bilo napadeno sodbo razveljaviti, tožbo pa zavreči.