pogojni odpust - zavrženje prošnje za pogojni odpust - pogoji za izrek pogojnega odpusta - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Po določbi prvega odstavka 88. člena ZK-1 sme biti obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja. To pomeni, da prošnjo za pogojni odpust lahko vloži le tisti obsojenec, ki kazen zapora prestaja. V obravnavani zadevi pa tožnik kazni zapora ne prestaja več saj je bilo prošnji tožnika o nadomestitvi kazni zapora z izvrševanjem dela v splošno korist v trajanju 120 ur v obdobju največ dveh let ugodeno.
KZ-1 člen 88, 88/5. ZIKS-1 člen 8, 8/3. ZUP člen 7.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - preiskava zoper obsojenca v teku - prosti preudarek - skrajšani postopek
Tožena stranka je okoliščino, da je zoper tožnika v teku preiskava, pravilno upoštevala pri odločanju o pogojnem odpustu. Po presoji sodišča pri tem ni bila prekoračena meja pooblastila za odločanje po prostem preudarku glede na peti odstavek 88. člena KZ-1.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zdravstveno stanje obsojenca
Kot izhaja iz 88. člena KZ-1, zdravstveno stanje obsojenca ni okoliščina, ki bi omogočala pogojni odpust, saj je osebam, ki prestajajo kazen zapora, zdravstvena oskrba zagotovljena.
Toženka je v zadostni meri je obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka. V zadostni meri je tudi obrazložila, zakaj meni, da je vključitev v psihološko obravnavo za tožnika pomembna z vidika presoje izpolnjevanja pogoja predčasnega odpusta s prestajanja kazni, in sicer, da se aktivno udeležuje koristne dejavnosti. Pogojni odpust s prestajanja kazni namreč ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
ZIKS člen 8, 8/1, 8/3, 8/4, 80, 80/2, 80/3, 81, 81/2. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 6, 6/1, 6/3, 6/4.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - hujše motenje drugih obsojencev - sprememba osebnega načrta - pristojnost za odločanje
O premestitvi tožnika v prostore s strožjim režimom je odločal pristojen organ. Direktor Zavoda je namreč pooblastil C.C. za odločanje o spremembah in dopolnitvah načrta obsojencev ob namestitvah (po 6. členu PIKZ) in D.D. za podpisovanje takih sprememb osebnih načrtov, oba pooblaščenca pa sta izpodbijani akt tudi podpisala.
V primeru tožnika, ki je s svojim vedenjem huje motil soobsojence, je podlaga za premestitev v oddelek istega zavoda s strožjim režimom podana v 2. odstavku 80. člena ZIKS-1. Takšna odločitev se zapiše v osebni načrt obsojenca, njen vpis pa tudi nadomesti izdajo odločbe.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prestana kazen - odnos do kaznivega dejanja
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov nesporno izhaja, da ob izdaji izpodbijane odločbe tožeča stranka še ni prestala polovico kazni zapora in da nima kritičnega odnosa do kaznivega dejanja, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njeno prošnjo za pogojni odpust.
stranska kazen - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vpis kazni v evidenco izdanih vozniških dovoljenj - predlog za odlog vpisa
Iz besedila določila 3. odstavka 293. člena ZUP izhaja, da o predlogu za odlog izvršbe upravni organ odloča na podlagi prostega preudarka v skladu s pooblastilom zakonodajalca za diskrecijsko odločanje, ki je izraženo z besedno zvezo “se lahko izjemoma odloži“. V obravnavanem primeru pa je bilo o navedeni sankciji formalno že pravnomočno odločeno.
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-2, 88, 88/1, 88/5. ZKP člen 508, 508/2, 510. ZIKS-1 člen 8, 8/3, 107.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - predhodna obsojenost - novo kaznivo dejanje
Komisija za pogojni odpust je pri odločanju imela na voljo vse potrebne podatke. Ne glede na pozitivno oceno zavoda, ki izhaja iz poročila, ki ga je komisija pri odločanju upoštevala, pa sta na njeno oceno, da ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja, na podlagi katere je tožnikovo prošnjo za pogojni odpust zavrnila, odločilno vplivali okoliščini predhodne obsojenosti tožnika in teka novega kazenskega postopka zoper tožnika za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora.
Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 in se vodi po pravilih upravnega postopka. Za dodelitev BPP za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZIKS-1 člen 85.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev - izpodbijanje odgovora ministrstva - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik izpodbija „odgovor“, kot pravno sredstvo, izdan na podlagi 85. člena ZIKS-1, ki določa, da ima v primeru, ko gre za kršitve pravice ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktoratu uprave in če ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Citirana določba 85. člena ZIKS-1 torej določa le pravno sredstvo ne pa tudi direktnega sodnega varstva. Izpodbijana odločba ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. V zadevi se ni odločalo o tem, ali gredo tožniku zunajzavodske ugodnosti, temveč je bil le seznanjen z oceno strokovne službe. Zato v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
upravni postopek - pritožba - dovoljenost pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - prekinitev prestajanja kazni zapora
Tožnik je po prejemu odločbe o delni ugoditvi prekinitve kazni zapora podal pisno izjavo o odpovedi pravici do pritožbe, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom. Ker se je tožnik pravici do pritožbe odpovedal, je odločba postala pravnomočna. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo pritožbo zoper pravnomočno odločbo, ob uporabi 229. a člena ZUP, zavrgel.
Če je upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu omejen in sicer sodišče preveri zgolj, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. To pa je mogoče presoditi samo, če iz izdanega akta izhajajo razlogi, ki so bili odločilni za odločitev, utemeljeni z dokazi oziroma s podatki, relevantnimi za odločitev. V izpodbijani odločbi pa ni navedenih nobenih razlogov o tem, zakaj je organ štel, da je (ravno) dvomesečna prepoved telefoniranja primerna sankcija za kršitev, kot se tožniku očita. Ne zadošča namreč zgolj pavšalna navedba, da je sankcija izrečena v skladu z opozorilom, ne da bi bilo to kakorkoli obrazloženo.
premestitev obsojenca - predlog za premestitev obsojenca - pritožba v upravnem postopku - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Postopek se je začel na podlagi prošnje obsojenca, ki je torej stranka, na katere zahtevo se je začel postopek, in o čigar zahtevi je prvostopni organ tudi odločil, kar pomeni, da bi zoper prvostopni akt bil torej upravičen vložiti pritožbo obsojenec sam oziroma po svojem pooblaščencu, če bi pooblaščenca imel. Določba 79. člena ZIKS namreč ne daje podlage, da bi ožji družinski član nadaljeval postopek z vlaganjem pravnih sredstev, če v postopku na prvi stopnji sploh ni sodeloval.
ZIKS-1 ne določa razlogov za premestitev v oddelek s svobodnejšim režimom, temveč pogoj za tako premestitev, tj. oceno, da obsojenec takega režima ne bo zlorabil.
Po 2. odstavku 81. člena ZIKS-1 o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda po tem, ko dobi mnenje vodje oddelka v katerem obsojenec prestaja kazen zapora. Gre za uporabo instituta prostega preudarka, pri tem pa je direktor zavoda vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavanem primeru sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti, ali so bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku, in ali je bil ta preudarek uporabljen na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen.
uporaba elektronskih komunikacij - ogrožanje varnosti - prosti preudarek
Glede na določbo 5. odstavka 75. člena ZIKS-1 je pogoj, pod katerim lahko direktor zavoda odobri obsojencu uporabo elektronskih komunikacij izključeno oz. onemogočeno ogrožanje varnosti v zavodu in izven njega. Prav zaradi zadostitve temu pogoju pa je v istem odstavku tega člena določeno tudi, da podrobnejše pogoje in tehnične možnosti za uporabo teh sredstev predpiše minister. Podrobnejši pogoji za uporabo teh sredstev sicer še niso predpisani, vendar to po presoji sodišča ne predstavlja ovire, da bi direktor zavoda v posameznem primeru dopustil uporabo elektronskih komunikacij, če z izvajanjem teh komunikacij ne bi bila ogrožena varnost v zavodu in izven njega. Glede na citirano določbo odloča o dovolitvi uporabe elektronskih komunikacij direktor zavoda po prostem preudarku, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da z uporabo elektronskih komunikacij ni ogrožena varnost v zavodu in izven njega, kar pomeni tudi, da ni podana nevarnost za kakršnokoli zlorabo teh komunikacij. Za vzdrževanje reda in discipline v zavodu lahko direktor po prostem preudarku uvede tudi ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij.
disciplinski postopek - hujši disciplinski prestopek - disciplinska kazen obsojenca - disciplinska kazen oddaje v samico
Tožnik je storil hujši disciplinski prestopek povzročitve materialne škode s tem, ko se je dne 11. 5. 2010 iz hude malomarnosti zaletel v vrata sodbe in jih pri tem poškodoval. Po 88. členu ZIKS-1 se sme disciplinska kazen izreči obsojencu za hujše disciplinske prestopke, med drugim je predvidena oddaja v samico do 21 dni s pravico do dela. Prvostopenjski organ je pri odmeri kazni kot oteževalno okoliščino upošteval, da je bil tožnik predhodno že disciplinsko obravnavan, posebnih olajševalnih okoliščin pa ni našel.
ZIKS-1 člen 8, 8/3, 107, 107/1, 107/2. KZ-1 člen 88, 88/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
pogojni odpust - prosti preudarek - skrajšani postopek
Skrajšani postopek brez zaslišanja obsojenca je določen v 3. odstavku 8. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki očitno v zadevah, v katerih je predmet odločanja privilegij in ne pravica obsojenca, ne predpisuje enakega varstva kot ga imajo stranke po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Pri upoštevanju vedenja obsojenca med prestajanjem kazni, ugotovljena kršitev hišnega reda zadošča za dvom v utemeljeno pričakovanje, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
premestitev obsojenca - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - odločanje po prostem preudarku - negativno mnenje zavoda k premestitvi
O premestitvi določa direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu (1. odstavek 79. člen ZIKS-1).
V konkretnem primeru je ZPKZ, kamor naj bi bil tožnik na podlagi lastnega predloga premeščen, k njegovi predlagani premestitvi podal negativno mnenje.
Po določilih 1. in 5. odstavka 88. člena KZ-1 sta določena dva zakonska pogoja za izrek pogojnega odpusta, in sicer je kot prvi pogoj predvsem določena minimalna doba prestane kazni zapora, na drugem mestu pa je zakonodajalec določil kot pogoj utemeljeno pričakovanje, da obsojenec ne stori novega kaznivega dejanja. Tožena stranka je odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, ker ni še prestal polovice kazni.
ZIKS-1 člen 105. ZUS-1 člen 40, 40/3. KZ-1 člen 88, 88/1, 55/5.
prosti preudarek - pogojni odpust - zakonsko določeni pogoji za pogojni izpust - nova kazniva dejanja v času prostih izhodov
Iz poročila v zvezi s prošnjo za pogojni odpust izhaja, da je tožnica v času zunajzavodskih ugodnosti v času od maja do avgusta 2004 in aprila 2005 storila več kaznivih dejanj ter da je bila zoper njo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja v času zunajzavodskih ugodnosti dne 15. 6. 2009. Na tej podlagi je tožena stranka ocenila, da ni mogoče pričakovati, da tožnica kaznivega dejanja v času pogojnega odpusta ne bi ponovila, in zato tožničino prošnjo za pogojni odpust zavrnila.