Zakonska določba šestega odstavka 88. člena KZ-1 o izjemnem pogojnem odpustu vsebuje pravno normo z nedoločenim pravnim pojmom „če posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost, kažejo, da ne bo ponovil kaznivega dejanja“, ki torej ni oblikovana striktno. Zakonodajalec uporabi v opisu abstraktnega dejanskega stanja nedoločen pojem tedaj, kadar želi z njim zajeti različne dejanske dogodke in stanja, ki imajo neko skupno pomensko vsebino. Toženka je kot take dejanske dogodke in stanja štela invalidnost ali občutno poslabšanje zdravstvenega stanja obsojenca ali njegove socialno pomembne ustvarjalne dosežke ali realno pričakovanje spremembe pravnomočno izrečene kazni. Če iščemo skupno pomensko vsebino, bi to kazalo na dogodke oziroma stanja, ki objektivno utemeljujejo prognozo, da obsojenec kaznivega dejanja ne bo ponovil. Po sodni praksi sodišče v vsebinsko opredelitev, ki jo je dal nedoločenemu pravnemu pojmu organ pri odločanju v upravni zadevi oziroma drugi javnopravni zadevi, ki se rešuje v upravnem postopku, tudi poseže le v primeru kršitve pravil razumnega in logičnega sklepanja, česar pa sodišče v obravnavanem primeru ne ugotavlja, pač pa ugotavlja nasprotno, da razumno in logično sklepanje razlagi toženke pritrjuje.
V primeru, da se ugotovi, da je ogroženo življenje obsojenca, zloraba prekinitve kazni zapora ne more v vsakem primeru pretehtati nad zdravjem oziroma nad ohranitvijo obsojenčevega življenja. Kadar je torej ugotovljena zloraba prekinitve prestajanja kazni, je potrebno tehtanje med zlorabo prekinitve in zdravstvenim stanjem obsojenca.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1. ZIKS-1 člen 75, 236, 236/1, 236/1-1.
premestitev obsojenca - podaljšanje premestitve obsojenca - razlog za premestitev in podaljšanje premestitve - varstvo ustavnih pravic - prepozna tožba
Tožnik zmotno meni, da podaljšanje namestitve ni mogoče iz prvega razloga po 1. alineji prvega odstavka 236. člena ZIKS-1, to je zato, ker je podan sum, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Namestitev obsojenca v poseben prostor namreč ni avtomatična enkratna posledica suma, da je bilo storjeno tako kaznivo dejanje, temveč posledica okoliščin, ki so povezane s tako situacijo. Po presoji sodišča gre pri tem lahko za različne razloge, ki narekujejo namestitev v poseben prostor, med njimi pa je gotovo tudi hujša motnja, ki ga za mirno delo in počitek v zavodu za prestajanje kazni glede na okoliščine konkretne zadeve lahko povzroči sum, da je bilo storjeno takšno kaznivo dejanje, in ki je kot samostojen razlog opredeljena tudi v 4. alineji prvega odstavka 236. člena ZIKS-1.
Ker se tridesetdnevni rok za vložitev tožbe šteje najkasneje od prenehanja zatrjevanega posega v ustavno pravico, ta pa je po navedenem prenehal 11. 2. 2019, je tožnikova tožba, ki je bila vložena 27. 5. 2019, prepozna.
izvrševanje kazenskih sankcij - pogojni odpust - izdaja nove odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim se zadrži izvršitev prvotne odločbe Komisije za pogojni odpust do ponovnega odločanja Komisije. Pri čemer je bilo, kot nesporno sledi iz odgovora na tožbo in iz upravnih spisov, s strani Komisije že ponovno odločeno o pogojnem odpustu in izdana ter tožniku vročena nova odločba. Kar pomeni, da predmet odločanja, to je izpodbijano zadržanje izvršitve prvotne odločbe, več ne obstoji in da torej odločitev sodišča v tem upravnem sporu, tudi morebiten uspeh s tožbo, ne more spremeniti ali izboljšati tožnikovega položaja, ki že temelji na novi izdani odločbi.
Tekom tega upravnega spora je bil tožnik iz zapora pogojno odpuščen, kar med strankama ni sporno, saj je navedeno dejstvo sodišču sporočila tako tožena stranka, čemur po prejemu vloge tožnik ni nasprotoval, prav tako pa tudi sam tožnik. Tako je sodišče ugotovilo, da tožnik v času odločanja o njegovi tožbi ni več na prestajanju zaporne kazni, s katere bi lahko bil pogojno odpuščen, v zvezi s čemer je s tožbo zahteval pravno varstvo, saj je že bil pogojno odpuščen. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
Poleg tega tožbeni zahtevek ni bil spremenjen ali dopolnjen na način zatrjevane ugotovitve nezakonitosti upravnega akta, s katerim bi bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožnika.
Tožnik je po prejemu poziva zaprosil za odlog nastopa kazni zapora in zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja zavrnjena, vložil pritožbo, kar v skladu z določbami 25. in 26. člena ZIKS-1 pomeni, da je bila s tem izvršitev kazni iz poziva zadržana, najprej do izdaje odločbe o prošnji in nato še do odločbe o pritožbi. O pritožbi je bilo odločeno že 22. 2. 2019 in torej še pred dnevom, ki je bil s pozivom določen za nastop kazni zapora. Vendar pa iz uradnega zaznamka z dne 7. 3. 2019 sledi, da je tožnik kot obsojenec odločbo o zavrnitvi vloge za odlog kazni zapora prejel šele 5. 3. 2019 in torej po dnevu nastopa kazni iz poziva.
Obsojenec ni med osebami, ki lahko predlagajo premestitev, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo vlogo kot nedovoljeno zavrgel že v okviru njenega predhodnega preizkusa na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Prisotnost pooblaščenca v disciplinskem postopku ni obvezna, zato sodišče ne vidi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva. Tožnik je imel dovolj časa, da si zagotovi pooblaščenca in sicer je to čas od 29. 1. 2019 do 12. 2. 2019 in še nadaljnjih 8 dni, v katerem naj bi posredoval dokazilo o izvedenih aktivnostih za pridobitev pooblaščenca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev
Odločanje o pravici do uporabe mobilnega telefona po petem odstavku 75. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Pravno pomoč pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
prestajanje zaporne kazni - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - prestana kazen - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik kazen zapora, v zvezi s katero je predlagal pogojni odpust, v času odločanja sodišča že prestal, tožnik od datuma prestane kazni zapora nima več pravnega interesa za izpodbojno tožbo, kakršno je predlagal, saj si od datuma prestane kazni z ugoditvijo tožbi ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški prevoza - obsojenec
Pri obravnavi prošnje za oprostitev plačila stroškov prevoza obsojenca na sodišče ne gre za upravno zadevo, zoper katero bi bil mogoč upravni spor, v posledici česar tudi ni mogoče pravno svetovanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obsojenec
Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva. Brezplačne pravne pomoči zato ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - obsojenec
Po ustaljeni sodni praksi odločbe generalnega direktorja in ministrstva v postopku, ki je urejen v 85. členu ZIKS, ne štejejo za upravne odločbe in zoper njih ni zagotovljenega sodnega varstva. Predmetna zadeva zato ni takšna, da bi se lahko uporabil 83. člen ZIKS-a, na podlagi katerega bi v skladu s 4. členom ZUS-1 lahko sprožil upravni spor s tožbo pred upravnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - obsojenec - vpogled v spis - sodni postopek
Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki in brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.
ZBPP člen 7, 7/1, 26, 26/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - obsojenec
Brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja je namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje. Glede na takšno zakonsko opredelitev pa ob tem, ko je tožnik v prošnji jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z odločbo zavoda za prestajanje kazni zapora zaradi posveta z odvetnikom, sodišče meni, da od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji za brezplačno pravno pomoč, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak po vpogledu v obe upravni odločbi.
ZUP člen 66, 67, 129. ZIKS-1 člen 106, 106/7. KZ-1 člen 88.
pogojni odpust - prošnja za pogojni odpust - izjemni pogojni odpust - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust - zavrženje prošnje za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust
Tožena stranka je pri obravnavi tožnikove vloge za pogojni odpust presodila, da vlagatelj ne izpolnjuje enega od zakonsko določenih (vsebinskih) pogojev za izrek pogojnega odpusta (minimalna doba prestane kazni zapora), zato bi o njej morala sprejeti vsebinsko odločitev. Toženka torej zaradi neizpolnjevanja tega pogoja vloge ne bi smela zavreči, temveč kvečjemu zavrniti oz. prošnji ne ugoditi.
ZBPP člen 1, 24, 24/5, 26, 26/1, 26/1-1. ZIKS-1 člen 98a.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Glede na tožnikove navedbe, da se prošnja za BPP nanaša na postopanje ZPKZ ... v obdobju 2012 - 2016 ter da zoper odločbo oziroma odločbe o namestitvi po 98a. členu ZIKS-1 pritožbe ni vložil, je toženka pravilno ugotovila, da dodelitev zaprošene BPP v predmetni zadevi po določbah ZBPP ni mogoča.
ZIKS-1 člen 107, 107/1, 107/2. KZ-1 člen 88, 88/1, 88/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
kazen zapora - pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
V primeru odločanja po prostem preudarku sodišče samo preverja, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ker je bil uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V tej zadevi je o pogojnem odpustu pravilno odločila Komisija (za pogojni odpust) na seji in izdala pisno odločbo, ki je izčrpno obrazložena.
Toženka je navedla razumne in logične razloge, zaradi katerih tožnika pogojno ni odpustila s prestajanja kazni, tako da prosti preudarek ni bil uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je določen in tudi niso bile prekoračene njegove meje. Za sklepanje na tožnikovo ponovitveno dejavnosti zadostuje že ugotovitev, da zoper tožnika tečejo pred sodišči v Republiki Sloveniji še drugi kazenski postopki.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - privedba na prestajanje kazni - pavšalne navedbe
Plačilo z izpodbijano odločbo naloženega zneska sicer lahko predstavlja za tožnika težko breme, da pa bi to pomenilo nastanek težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, mora biti ta škoda ne samo pavšalno zatrjevana, ampak tudi glede trditvene podlage konkretno argumentirana in dokazno verjetno izkazana. Tožnik je sicer zatrjeval, da mu grozi nastanek eksistencialne (oziroma eksistenčne, op. sodišča) krize zaradi izgube premoženja in nezmožnosti preživljanja sebe in svoje družine, vendar pa teh okoliščin ni z ničemer konkretiziral in pojasnil. Plačilo denarnega zneska, ki je zavezancu naloženo z izvršljivo upravno odločbo, samo po sebi ne pomeni nastanka škode, ampak izpolnitev obveznosti. Na čem temelji trditev, da bi plačilo te obveznosti pomenilo nastanek škode, ki je kasneje ne bi bilo mogoče oziroma le težko nadomestiti, pa tožnik ni navedel. Tožnik ni opisal dejanskih okoliščin, iz katerih bi to izhajalo, in ni izkazal niti svojega celovitega premoženjskega stanja (prihodkov, premičnega in nepremičnega premoženja, morebitnih prihrankov ipd.) niti, kdo so njegovi družinski člani, za katere je navajal, da jih brez začasne odredbe ne bo več mogel preživljati.