ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/2, 277, 277/1, 324, 324/2. ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. ZDDV člen 35.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - račun - izdaja računa - zapadlost terjatve - obresti - račun - samostojni podjetnik - fizična oseba
Prejetje računa ni pogoj za obstoj in/ali iztožljivost terjatve. Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da bi bilo z upnikom dogovorjeno, da je izstavitev računa pogoj za dospelost terjatve.
Plačilo telefonskih pogovorov se po naravi stvari obračunava za nazaj in višina računa vnaprej ni niti ne more biti znana, temveč je vsakokrat odvisna od dejansko opravljene količine pogovorov. Zato dolžnik do prejema računa dejansko ne more vedeti, koliko znaša njegova obveznost po višini, zato tudi ne more priti v dolžniško zamudo (prim. 2. odst. 324. čl. ZOR), v posledici česar ni dolžan plačati zamudnih obresti (prim. 1. odst. 277. čl. ZOR).
ZUN člen 76c, 76č, 76c/1, 76c/3, 76c, 76č, 76c/1, 76c/3. ZZK člen 34, 34/1, 34/2, 34, 34/1, 34/2.
zaznamba - nepremičnina
Listine, ki so lahko podlaga za zaznambo in pogoje, pod katerimi se zaznamba opravi, določa zakon, to je v obravnavanem primeru Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN (drugi odstavek 34. člena ZZK). Ta zakon (ZUN) ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Pritožba pravilno pojasnjuje, da se prepovedi po ZUN nanašajo na nepremičnino in so namenjene varstvu tretjih oseb, saj so po ZUN razpolaganja, ki so v nasprotju s prepovedmi, določenimi v prvem odstavku 76 c. člena ZUN, nična (tretji odstavek 76. c člena ZUN).
V primeru, da se tožeči stranki pridruži nov tožnik potem, ko je tožena stranka že odgovorila na tožbo, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo in v takem primeru ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Če sodišče tožbenega zahtevka ne povzame v izreku sodbe, temveč le odloči, da se zahtevek tožeče stranke zavrne, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preiskusiti, ker niti ni mogoče ugotoviti, o katerem zahtevku je bilo odločeno. Zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77.
Na račun dolžnika v obdobju od prejema sklepa do danes ni bilo nobenega priliva sredstev, zato APP sklepa o izvršbi ni mogla izvršiti in ga je dne 6.2.2000 z dopisom vrnila sodišču. Glede na prejeto obvestilo in ker tudi v enem letu od uveljvitve ZIZ, to je od 15.10.1998 do 15.10.1999, dolžnik na svojem računu ni imel prilivov sredstev, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 147. člena ZIZ in izvršbo ustavilo.
Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 94, 94/8, 94/9. ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/1. SKPG/93 člen 35, 35/4. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR člen 106, 106/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika - soglasje - dokončnost sklepa o razporeditvi - znižanje plače - ničnost in izpodbojnost
1. Če je znižanje plače posledica razporeditve, tožnik ne more ločeno uveljavljati plačila razlike plače, če ni zahteval sodnega varstva zoper dokončen sklep o razporeditvi. 2. Določba kolektivne pogodbe, ki govori o tem, da je razporeditev sindikalnega zaupnika, h kateri ni dal soglasja sindikat, brez pravnega učinka, določa sankcijo izpodbojnosti, ki jo je mogoče uveljavljati po postopku in v rokih, določenimi z delovnopravnimi predpisi (tj. z ugovorom oz. zahtevo za varstvo pravic zoper sklep o razporeditvi).
ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi - umik predloga - izvršilni postopek - poplačilo upnika - razsojena stvar
Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim. 3. odst. 43. čl. ZIZ).
Taksna obveznost tožene stranke za ugovor je nastala, ko je le-ta ugovor izročila sodišču, to je dne 31.10.1999. Dejstvo, da je tožena stranka z ugovorom uspela, na taksno obveznost ne vpliva, saj mora vsaka stranka predhodno sama kriti stroške, ki jih je povzročila s svojim dejanjem.
Zgolj pavšalnega prerekanja sicer ustrezno specificiranega zahtevka iz naslova razlike plače sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, ker je tožena stranka razpolagala z vsemi podatki o tožnikovi plači, tako da bi se lahko o tožnikovem zahtevku izjavila na podlagi svojega obrazloženega izračuna. Upoštevanje zgolj pavšalnega prerekanja bi v takšnem primeru pomenilo dopuščanje zlorabe procesnih pravic in kršitev določb 2. odst. 7. čl. v zvezi z 219. čl. ZPP/77.
ZST člen 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2, 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2.
taksa - ocenjevanje - odmera takse
Prepoved razpolaganja je premoženjska pravica, ki pa samo posredno (v bistvu negativno) varuje upnikovo terjatev, saj samo omejuje dolžnikovo sposobnost razpolaganja z nepremičnino (prepoveduje mu odsvojiti jo ali obremeniti), medtem ko upniku ne daje nikakršnega denarnega upravičenja ali zavarovanja terjatve (napr. zastavne pravice, pravice do prednostnega ali ločenega poplačila, vrstnega reda itd.), kar bi bilo mogoče oceniti v denarju.
Tožnik - delavec ni upravičen do odškodnine zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, če je takoj po prenehanju delovnega razmerja ustanovil lastno podjetje, ki se je ukvajalo z isto dejavnostjo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oškodovanec - vzročna zveza
Kadar se med elemente, ki so soprispevali k nastanku škode, vključijo posebne lastnosti ali stanja samega oškodovanca, je treba natančno raziskati vse okoliščine, ki so v zvezi z nastankom škode, saj te okoliščine lahko predstavljajo enega od več pravno relevantnih vzrokov. Višina odškodnine: 500.000,00 SIT (TB: 50.000,00 SIT, STRAH: 200.000,00 SIT, ZŽA: 250.000,00 SIT)
Ob vložitvi izvršilnega predloga je bila vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice, ker obresti niso bile samostojen zahtevek. Ker pa je dolžnik ugovarjal le obrestnemu zahtevku, je pravda tekla le glede obresti, ki jih je tožeča stranka kapitalizirala, zato se pravdni stroški odmerjajo od vrednosti obrestnega zahtevka.
Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico vložiti tožbo na opustitev uporabe firme in njen izbris iz sodnega registra. Še dodatek je tak, da bi utegnilo priti do zamenjave firme tožeče stranke s firmo tožene stranke. Višji tožbeni zahtevek (na opustitev uporabe dejavnosti tožene stranke in pravno organizacijske oblike ter na izbris teh elementov firme iz sodnega registra) pa ni utemeljen.
ZUP člen 276, 276/2, 324, 276, 276/2, 324. ZIZ člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZUP člen 276, 276/2, 324, 276, 276/2, 324.
izvršba - sodna pristojnost - prehodne določbe
Glede na prehodne določbe ZUP-99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve, nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP-99.
Prvotno je šlo za plačilo toženčevih obveznosti po kreditni pogodbi, po med pravdo sklenjeni izvensodni poravnavi pa so bile prej sporne okoliščine urejene, tako da stranki pravic iz prejšnjega razmerja ne moreta več uveljavljati. Vsaka stranka lahko zahteva samo izpolnitev obveznosti iz poravnave.
vsebina tožbe - določen tožbeni zahtevek - zastopanje
Tožba mora zlasti obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Če ga tožnik kljub pozivu sodišča ne postavi, se tožba kot nepopolna vloga zavrže. Določba 3. odstavka 87. člena ZPP določa le relativno (in ne absolutno) obvezno zastopanje po odvetnikih, kar pomeni, da se stranka lahko zoper odločbo sodišča prve stopnje pritoži sama, le v primerih ko se pritoži po pooblaščencu, mora le-ta biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
ZIZ člen 15, 102, 102/1, 15, 102, 102/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnica v pritožbi nasprotuje višini zarubljivega dela plače in se pri tem sklicuje na svojo preživninsko obveznost. Ker sodišče prve stopnje ni določno navedlo višine zarubljivega dela dolžničine plače, izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.