V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe ZPP o mirovanju postopka (492. člen ZPP). Zaradi navedenega je nezakonit sklep sodišče prve stopnje o umiku tožbe, ki je bil sprejet na podlagi sklepa o mirovanju v gospodarskem sporu.
Če se stranki med pogajanjem zedinita o kakšnem od elementov pogodbe, nanj vse do zaključka pogajanj nista vezani. Svojo pogajalsko pozicijo lahko še vedno spreminjata.
SZ člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57, 57/1, 57/2, 57/3.
najem stanovanja - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
Izjava obdolženca, s katero izraža nestrinjanje z razglašeno sodbo, podana v zakonskem roku za vložitev napovedi pritožbe, je pravočasna napoved pritožbe.
ZTLR člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZOR člen 210, 210/4, 219, 210, 210/4, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba stvari - prikrajšanje - privolitev
Ob zatrjevani trditveni podlagi tožbenega zahtevka, da tožena stranka sama uporablja nepremičnino, ki je v solasti pravdnih strank, se je treba opreti na materialnopravno podlago iz 4. odst. 210. in 219. čl. ZOR, pa tudi na določilo iz 2. odst. 39. čl. ZTLR. Če je tožnica v prikrajšanje privolila, le to ne more biti nedopustno.
Nesprejemljivo je stališče sodišča, da tožena stranka ni dokazala, da za zastopanje na naroku ni mogla pooblastiti druge poslovno sposobne osebe. Iz zdravniškega potrdila izhaja, da zakoniti zastopnik tožene stranke zaradi bolezni ni mogel opravljati dela od vključno 25.10.1999 do 12.11.1999, kar pomeni, da je zbolel prav na dan razpisanega naroka. Če torej dela ni mogel opravljati, mu v tem času ni mogoče naprtiti obveznosti zagotoviti zastopanje tožene stranke po pooblaščencu.
Izjava obdolženca, da umika pritožbo zoper sodbo, ki jo je vložil njegov zagovornik proti njegovi volji, je nepreklicen umik. Zato je potrebno tako zagovornikovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovitev o predmetu pogodbe in njegovih lastnostih pa je dejansko vprašanje. Pravno vprašanje bi bilo eventualno, ali predmet izpolnitve ustreza predmetu pogodbe.
Po prvem odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka tožbo spremenila 27.8.1997, zato bi bilo treba takso za razširitev tožbe plačati v letu 1997. Pravica zahtevati plačilo sodne takse je tako zastarala 31.12.1999. Na takšno odločitev dejstvo, da je taksni zavezanec tuja fizična oseba, ne more vplivati. Določilo 28. čl. ZST predvideva le poseben način izterjave sodnih taks, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, ne spreminja pa teka relativnega zastaralnega roka iz prvega odst. 9. čl. ZST.
Podana je sprememba tožbenega predloga in s tem sprememba tožbe, če je tožnik v teku postoka umaknil tožbeni zahtevek za plačilo pogodbenih obresti in zahteval plačilo zakonitih zamudnih obresti.
Izjave zapustnikove hčerke, da iz zapuščine po očetu uveljavlja le zakoniti delež na določenih predmetih, sodišče ne sme obravnavati kot odpovedi dedovanju ostalega zapuščinskega premoženja, saj delna odpoved dediščini ni možna.
Upravnik lahko v svojem imenu in za svoj račun od lastnikov terja plačilo računov za vzdrževalna dela le v primeru, če je te račune izvajalcem sam poravnal iz lastnih sredstev.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21721
KZ člen 16, 16/3, 16, 16/3. ZKP člen 248, 248.
neprištevnost
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje naj bi se obdolženec v neprištevno stanje s pomočjo alkohola in tablet spravil sam, pred tem pa naj bi pri njem dozorel naklep za storitev očitanega kaznivega dejanja (ogrožanje varnosti - actio libera in causa). Ker je njegov zagovornik v pritožbi utemeljeno opozoril, da so takšni zaključki sodišča preuranjeni, predvsem pa neprištevnosti sodišče ne bi smelo ugotavljati samo brez pritegnitve izvedenca psihiatra, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo.
Sodne pošiljke se vročajo ob podpisu vročilnice, ki ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, v konkretnem primeru pa tožencu tega ni uspelo dokazati.
Služnost je nastala na način predviden v zakonu in ker doslej ni prenehala na enega od načinov, ki jih prav tako predvideva ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljeno uveljavljenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev služnosti ugodilo.
ZIZ člen 15, 102, 102/1, 15, 102, 102/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnica v pritožbi nasprotuje višini zarubljivega dela plače in se pri tem sklicuje na svojo preživninsko obveznost. Ker sodišče prve stopnje ni določno navedlo višine zarubljivega dela dolžničine plače, izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.
Sklep, s katerim sodišče upniku naloži, da svoj predlog za izvršbo dopolni tako, da predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je sklep procesnega vodstva. Zoper tak sklep ni pritožbe.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je izvršilni naslov le, če vsebuje tudi naložitveni del t.j. tisti del izraka, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev (prim. 4. odst. 62. člena ZIZ).