Po prvem odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka tožbo spremenila 27.8.1997, zato bi bilo treba takso za razširitev tožbe plačati v letu 1997. Pravica zahtevati plačilo sodne takse je tako zastarala 31.12.1999. Na takšno odločitev dejstvo, da je taksni zavezanec tuja fizična oseba, ne more vplivati. Določilo 28. čl. ZST predvideva le poseben način izterjave sodnih taks, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, ne spreminja pa teka relativnega zastaralnega roka iz prvega odst. 9. čl. ZST.
SZ člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57, 57/1, 57/2, 57/3.
najem stanovanja - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
ZIZ člen 15, 102, 102/1, 15, 102, 102/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnica v pritožbi nasprotuje višini zarubljivega dela plače in se pri tem sklicuje na svojo preživninsko obveznost. Ker sodišče prve stopnje ni določno navedlo višine zarubljivega dela dolžničine plače, izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.
Izjava obdolženca, da umika pritožbo zoper sodbo, ki jo je vložil njegov zagovornik proti njegovi volji, je nepreklicen umik. Zato je potrebno tako zagovornikovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
ZTLR člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZOR člen 210, 210/4, 219, 210, 210/4, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba stvari - prikrajšanje - privolitev
Ob zatrjevani trditveni podlagi tožbenega zahtevka, da tožena stranka sama uporablja nepremičnino, ki je v solasti pravdnih strank, se je treba opreti na materialnopravno podlago iz 4. odst. 210. in 219. čl. ZOR, pa tudi na določilo iz 2. odst. 39. čl. ZTLR. Če je tožnica v prikrajšanje privolila, le to ne more biti nedopustno.
postopek za delitev stvari v solastnini - sporazum
Če med udeleženci postopka obstaja sporazum o delitvi (v obravnavani zadevi: delilna pogodba), ni pogojev za odločanje sodišča v postopku za delitev stvari v solastnini.
Četudi sta se sporni nepremičnini lastninsko že preoblikovali, se po določbi 1. odstavka 64. člena Zakona o športu glede na vrsto rabe štejeta za bivšo družbeno lastnino, ki je z uveljavitvijo citiranega zakona prešla v last lokalne skupnosti oz. športnega društva.
V 9. tč. 421. čl. ZPP je predvidena možnost obnove s pravnomočno sodbo končanega postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odst. 422. čl. ZPP/77 se sme tudi zaradi okoliščine iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 dovoliti obnova postopka samo, če (v konkretnem primeru) dokazov stranka ni mogla uveljavljati, preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru predlagatelja navajata, da sta uspela šele po pravnomočno zaključenem postopku poiskati svoja lastninska prednika, ki živita v Prekmurju. Današnji informacijsko podprti družbi ne more biti nobenih ovir, da ju ne bi poiskala že preje.
ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2. ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 1, 32, 32/2, 32/2-7.
stvarna pristojnost - sodišče
Gre za premoženjski spor iz delovnega razmerja, o katerem pa je po 2. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno odločati delovno sodišče. Določbe ZPP (tudi o stvarni pristojnosti) se namreč po 1. členu ZPP uporabljajo v sporih o premoženjskih razmerjih le, če spor po posebnem zakonu ni v pristojnosti specializiranega sodišča.
Sklep, s katerim sodišče upniku naloži, da svoj predlog za izvršbo dopolni tako, da predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je sklep procesnega vodstva. Zoper tak sklep ni pritožbe.
Sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovitev o predmetu pogodbe in njegovih lastnostih pa je dejansko vprašanje. Pravno vprašanje bi bilo eventualno, ali predmet izpolnitve ustreza predmetu pogodbe.
Izjave zapustnikove hčerke, da iz zapuščine po očetu uveljavlja le zakoniti delež na določenih predmetih, sodišče ne sme obravnavati kot odpovedi dedovanju ostalega zapuščinskega premoženja, saj delna odpoved dediščini ni možna.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravna oseba
Dolžnik (kot je označen v predlogu za izvršbo) ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Z izdajo sklepa zoper neobstoječo osebo, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.
ZOR člen 444, 444/1, 444/2, 444/3, 751, 751/1, 752, 752/1, 444, 444/1, 444/2, 444/3, 751, 751/1, 752, 752/1.
odstop terjatve - odstop terjatve v izterjavo - cesija
Resnični predmet zaupniškega odstopa terjatve je cesionarjevo ravnanje, ki naj poskrbi za to, da bo terjatev izterjana. To ravnanje pa mora biti v skladu s fiduciarno naravo mandata enako ravnanju dobrega gospodarstvenika oz. dobrega gospodarja.
plačilo odškodnine - zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča
Razlaščenec je upravičen prvenstveno do drugega enakovrednega zemljišča. Enakovredno zemljišče razlaščenčevemu pa ne more predstavljati parcela, ki meri kar 2561 m2, saj je bilo njemu v postopku odvzetih le 232,40 m2 istovrstnega zemljišča. Ker drugega enakovrednega zemljišča razlastitvena upravičenka nima, mu mora plačati odškodnino v denarju.
Izpodbijana sodba vsebuje tako obrazložitev, da so razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasni in sami s seboj v nasprotju, v nasprotju pa so tudi z listinsko dokumentacijo. Tudi izrek sodbe je popolnoma nejasen. Zato je prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka in je bilo treba sodbo razveljaviti.
Sodišče prve stopnje je s sodbo v zvezi z okoliščino, ali je obstajal znak za omejitev hitrosti, prepričljivo utemeljilo in navedlo, na katere dokaze opira svojo odločitev. Zato je zaključek glede prekoračitve hitrosti utemeljen.
V izreku izpodbijane sodbe se obtožencema očita le uporaba sile, ne pa vrsta poškodb, ki jih je v posledici tega utrpel. Ob obtožencema v celoti dokazani uporabi sile, z namenom, da bi od oškodovanca izsilila priznanje kaznivih dejanj, v pritožbah poudarjene razlike, razvidne iz zdravstvene dokumentacije, glede opisa poškodb, ki jih je oškodovanec utrpel za sam obstoj kaznivega dejanja niso odločilne.
ZZZDR člen 78, 79, 105, 105/2, 78, 79, 105, 105/2.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka - dodelitev otroka - otrokova želja - preživnina - višina preživnine
V primeru, ko starši ne živijo skupaj, je treba pri odločanju o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo enemu izmed roditeljev upoštevati tako (subjektivne) želje otrok, ki so svoje mnenje sposobni izraziti, kot njihove (objektivne) koristi.