ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2. ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 1, 32, 32/2, 32/2-7.
stvarna pristojnost - sodišče
Gre za premoženjski spor iz delovnega razmerja, o katerem pa je po 2. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno odločati delovno sodišče. Določbe ZPP (tudi o stvarni pristojnosti) se namreč po 1. členu ZPP uporabljajo v sporih o premoženjskih razmerjih le, če spor po posebnem zakonu ni v pristojnosti specializiranega sodišča.
Upravnik lahko v svojem imenu in za svoj račun od lastnikov terja plačilo računov za vzdrževalna dela le v primeru, če je te račune izvajalcem sam poravnal iz lastnih sredstev.
postopek za delitev stvari v solastnini - sporazum
Če med udeleženci postopka obstaja sporazum o delitvi (v obravnavani zadevi: delilna pogodba), ni pogojev za odločanje sodišča v postopku za delitev stvari v solastnini.
Nesprejemljivo je stališče sodišča, da tožena stranka ni dokazala, da za zastopanje na naroku ni mogla pooblastiti druge poslovno sposobne osebe. Iz zdravniškega potrdila izhaja, da zakoniti zastopnik tožene stranke zaradi bolezni ni mogel opravljati dela od vključno 25.10.1999 do 12.11.1999, kar pomeni, da je zbolel prav na dan razpisanega naroka. Če torej dela ni mogel opravljati, mu v tem času ni mogoče naprtiti obveznosti zagotoviti zastopanje tožene stranke po pooblaščencu.
Po prvem odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka tožbo spremenila 27.8.1997, zato bi bilo treba takso za razširitev tožbe plačati v letu 1997. Pravica zahtevati plačilo sodne takse je tako zastarala 31.12.1999. Na takšno odločitev dejstvo, da je taksni zavezanec tuja fizična oseba, ne more vplivati. Določilo 28. čl. ZST predvideva le poseben način izterjave sodnih taks, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, ne spreminja pa teka relativnega zastaralnega roka iz prvega odst. 9. čl. ZST.
Izjave zapustnikove hčerke, da iz zapuščine po očetu uveljavlja le zakoniti delež na določenih predmetih, sodišče ne sme obravnavati kot odpovedi dedovanju ostalega zapuščinskega premoženja, saj delna odpoved dediščini ni možna.
Služnost je nastala na način predviden v zakonu in ker doslej ni prenehala na enega od načinov, ki jih prav tako predvideva ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljeno uveljavljenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev služnosti ugodilo.
Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je glede na dosedaj ugotovljeno dejansko stanje bolje, da je mld. Tristan zaupan v vzgojo in varstvo očetu, ni pa iz izpodbijanega sklepa razvidno, zakaj je bilo o tem sploh treba odločiti že v tej fazi postopka. Okoliščine ki jih navaja sodišče prve stopnje bi lahko bile relavantna podlaga končne odločitve, ne predstavljajo pa okoliščin zaradi katerih bi bilo to pravno sredstvo potrebno, ker gre za ogrožanje otroka oziroma, ker bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja.
ZTLR člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZOR člen 210, 210/4, 219, 210, 210/4, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba stvari - prikrajšanje - privolitev
Ob zatrjevani trditveni podlagi tožbenega zahtevka, da tožena stranka sama uporablja nepremičnino, ki je v solasti pravdnih strank, se je treba opreti na materialnopravno podlago iz 4. odst. 210. in 219. čl. ZOR, pa tudi na določilo iz 2. odst. 39. čl. ZTLR. Če je tožnica v prikrajšanje privolila, le to ne more biti nedopustno.
Podana je sprememba tožbenega predloga in s tem sprememba tožbe, če je tožnik v teku postoka umaknil tožbeni zahtevek za plačilo pogodbenih obresti in zahteval plačilo zakonitih zamudnih obresti.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravna oseba
Dolžnik (kot je označen v predlogu za izvršbo) ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Z izdajo sklepa zoper neobstoječo osebo, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.
stečaj - pristojnosti predsednika senata - ugovor - stečajni upravitelj
Za dajanje navodil stečajnemu upravitelju je pristojen predsednik stečajnega senata in sicer v obliki odredb (3. odst. 75. člena ZPPSL). Šele zoper odredbo predsednika stečajnega senata pa je možen ugovor, o katerem odloča stečajni senat (1. odst. 14. člena ZPPSL).
SZ člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57, 57/1, 57/2, 57/3.
najem stanovanja - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
plačilo odškodnine - zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča
Razlaščenec je upravičen prvenstveno do drugega enakovrednega zemljišča. Enakovredno zemljišče razlaščenčevemu pa ne more predstavljati parcela, ki meri kar 2561 m2, saj je bilo njemu v postopku odvzetih le 232,40 m2 istovrstnega zemljišča. Ker drugega enakovrednega zemljišča razlastitvena upravičenka nima, mu mora plačati odškodnino v denarju.
Izpodbijana sodba vsebuje tako obrazložitev, da so razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasni in sami s seboj v nasprotju, v nasprotju pa so tudi z listinsko dokumentacijo. Tudi izrek sodbe je popolnoma nejasen. Zato je prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka in je bilo treba sodbo razveljaviti.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - obrestne obresti
Iz vsebine verodostojne listine je razvidno, da upnik izterjuje tudi obresti od obresti. Od neplačanih obresti pa je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Če tožeča stranka v sporu majhne vrednosti ne pride na prvi narok, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi. Šteje se, da je bila tožeča stranka na določbi 455. in 456. čl. ZPP opozorjena, če je iz odredbe sodišča razvidno, da je bila vabljena in če je iz povratnice prav tako razvidno, da je vabilo za prvi narok v sporu majhne vrednosti s takšno vsebino prejela. Na samem vabilu za prvi narok je namreč že zapisano opozorilo po obeh gornjih določilih.
Sodišče prve stopnje je s sodbo v zvezi z okoliščino, ali je obstajal znak za omejitev hitrosti, prepričljivo utemeljilo in navedlo, na katere dokaze opira svojo odločitev. Zato je zaključek glede prekoračitve hitrosti utemeljen.