ZD člen 175, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/3, 352, 333, 333/1, 343, 343/3, 352.
zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - upnik
Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Upnik ni stranka zapuščinskega postopka (razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja). Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnika v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.
Pravnomočen sklep o motenju posesti je mogoče izvršiti tudi v primeru, če je v pravdi sodeloval le en solastnik služečega zemljišča. Motenje je vezano na zemljišče, ne glede na vsakokratno lastništvo.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravna oseba
Dolžnik (kot je označen v predlogu za izvršbo) ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Z izdajo sklepa zoper neobstoječo osebo, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je izvršilni naslov le, če vsebuje tudi naložitveni del t.j. tisti del izraka, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev (prim. 4. odst. 62. člena ZIZ).
Upravnik lahko v svojem imenu in za svoj račun od lastnikov terja plačilo računov za vzdrževalna dela le v primeru, če je te račune izvajalcem sam poravnal iz lastnih sredstev.
Prvotno je šlo za plačilo toženčevih obveznosti po kreditni pogodbi, po med pravdo sklenjeni izvensodni poravnavi pa so bile prej sporne okoliščine urejene, tako da stranki pravic iz prejšnjega razmerja ne moreta več uveljavljati. Vsaka stranka lahko zahteva samo izpolnitev obveznosti iz poravnave.
vsebina tožbe - določen tožbeni zahtevek - zastopanje
Tožba mora zlasti obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Če ga tožnik kljub pozivu sodišča ne postavi, se tožba kot nepopolna vloga zavrže. Določba 3. odstavka 87. člena ZPP določa le relativno (in ne absolutno) obvezno zastopanje po odvetnikih, kar pomeni, da se stranka lahko zoper odločbo sodišča prve stopnje pritoži sama, le v primerih ko se pritoži po pooblaščencu, mora le-ta biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
stečaj - pristojnosti predsednika senata - ugovor - stečajni upravitelj
Za dajanje navodil stečajnemu upravitelju je pristojen predsednik stečajnega senata in sicer v obliki odredb (3. odst. 75. člena ZPPSL). Šele zoper odredbo predsednika stečajnega senata pa je možen ugovor, o katerem odloča stečajni senat (1. odst. 14. člena ZPPSL).
postopek za delitev stvari v solastnini - sporazum
Če med udeleženci postopka obstaja sporazum o delitvi (v obravnavani zadevi: delilna pogodba), ni pogojev za odločanje sodišča v postopku za delitev stvari v solastnini.
ZTLR člen 63, 63/1, 63, 63/1. ZIZ člen 61, 61/1, 64, 61, 61/1, 64.
izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - hipoteka
V primeru, ko gre za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, je ugovor tretjega, da ima lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, brezpredmeten, saj taka njegova pravica ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, še posebej, ko se v tožbi ne zatrjuje nedobrovernost upnika ter ne izpodbija hipoteka kot neobstoječa ali sporazum strank, ki je izvršilni naslov, kot ničen.
Sklep, s katerim sodišče upniku naloži, da svoj predlog za izvršbo dopolni tako, da predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je sklep procesnega vodstva. Zoper tak sklep ni pritožbe.
ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2. ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 1, 32, 32/2, 32/2-7.
stvarna pristojnost - sodišče
Gre za premoženjski spor iz delovnega razmerja, o katerem pa je po 2. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno odločati delovno sodišče. Določbe ZPP (tudi o stvarni pristojnosti) se namreč po 1. členu ZPP uporabljajo v sporih o premoženjskih razmerjih le, če spor po posebnem zakonu ni v pristojnosti specializiranega sodišča.
Izjave zapustnikove hčerke, da iz zapuščine po očetu uveljavlja le zakoniti delež na določenih predmetih, sodišče ne sme obravnavati kot odpovedi dedovanju ostalega zapuščinskega premoženja, saj delna odpoved dediščini ni možna.
ZOR člen 444, 444/1, 444/2, 444/3, 751, 751/1, 752, 752/1, 444, 444/1, 444/2, 444/3, 751, 751/1, 752, 752/1.
odstop terjatve - odstop terjatve v izterjavo - cesija
Resnični predmet zaupniškega odstopa terjatve je cesionarjevo ravnanje, ki naj poskrbi za to, da bo terjatev izterjana. To ravnanje pa mora biti v skladu s fiduciarno naravo mandata enako ravnanju dobrega gospodarstvenika oz. dobrega gospodarja.
sojenje v nenavzočnosti - opravičen izostanek z glavne obravnave
Ker je bilo z dvema izvedencema zdravnikoma ugotovljeno, da je obdolženi kljub dokazanim težavam z zdravjem sposoben sodelovati na glavni obravnavi, sodišče 1. stopnje ni bilo dolžno upoštevati njegovega ponovnega opravičila iz istega razloga. Zato je smelo opraviti glavno obravnavo v njegovi nenavzočnosti.
ZIZ člen 291, 292, 291, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 6, 6.
izvršilni stroški - izvršitelj - stroški
Povračilo stroškov ovoja za spis, kuvert, poštnih stroškov ter kopij v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ni predvideno. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero izvršitelju priglašenih stroškov ni priznalo.
Če tožeča stranka v sporu majhne vrednosti ne pride na prvi narok, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi. Šteje se, da je bila tožeča stranka na določbi 455. in 456. čl. ZPP opozorjena, če je iz odredbe sodišča razvidno, da je bila vabljena in če je iz povratnice prav tako razvidno, da je vabilo za prvi narok v sporu majhne vrednosti s takšno vsebino prejela. Na samem vabilu za prvi narok je namreč že zapisano opozorilo po obeh gornjih določilih.
plačilo odškodnine - zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča
Razlaščenec je upravičen prvenstveno do drugega enakovrednega zemljišča. Enakovredno zemljišče razlaščenčevemu pa ne more predstavljati parcela, ki meri kar 2561 m2, saj je bilo njemu v postopku odvzetih le 232,40 m2 istovrstnega zemljišča. Ker drugega enakovrednega zemljišča razlastitvena upravičenka nima, mu mora plačati odškodnino v denarju.