ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 130, 130/2, 130, 130/2.
premoženjska korist
Predlagatelj mora vrniti doseženo korist. Stečajna masa je bila oškodovana za celoten vtoževani znesek, vendar tožena stranka koristi ni dosegla v celotnem znesku, zato je dolžan vrniti le doseženo korist.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 164/97-11 z dne 7.6.1999, je pravnomočna in izvršljiva. To dokazuje klavzula pravnomočnosti na sodbi, za katero dolžnica ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ. Ugovorni razlog iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
Če upnik sporoči sodišču, da je dolžnik poravnal terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, sodišče le ustavi postopek, pri tem pa ne razveljavi sklepa o izvršbi.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati, da v primeru, ko se telesne bolečine več ne povečujejo, ni več mogoče govoriti o trajanju telesnih bolečin, temveč že o obstoječem stanju, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti tožeče stranke.
Če je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal tudi zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov, sodišče pa je na takšen predlog izdalo računalniški obrazec sklepa o izvršbi, v katerem je le navedlo, v kolikšni višini se odmerijo stroški upnika (brez omembe obresti), ob tem pa ni predloga za izvršbo zavrnilo glede uveljavljenih zamudnih obresti, se šteje, da so upniku priznane tudi zamudne obresti od izvršilnih stroškov.
Za razliko od neto honorarja, ki predstavlja čisti dohodek avtorju brez odbitkov, terja tožnica v tej pravdi izplačilo bruto honorarja. To pomeni, da bo plačilo javnih dajatev bremenilo tožnico in ne naročnika kot toženo stranko, ki bo seveda temu ustrezno, prilagodil obračun avtorskega honorarja.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršljivost odločbe
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima osebnega avtomobila, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 58, 58.
disciplinski postopek
Podani so pogoji za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, če je delavec v podjetju, ki se ukvaja s predelavo mesnih izdelkov, odtujil 0,42 kg kraške pancete.
Soposest stvari in posest služnosti sta različni vrsti posesti. Imata namreč različen objekt: pri soposesti stvari gre za situacijo, ko na isti stopnji posesti isto stvar poseduje več oseb, pri posesti služnosti pa ne gre za posest stvari, marveč za posest pravice in se giblje v mejah dejanske uporabe nepremičnine drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Posestnik služne stvari in posestnik služnosti zato nista soposestnika.
predlog za izvršbo - umik predloga za izvršbo - sodna taksa
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je v zakonu jasno določena (drugi odstavek 38. člena ZIZ), zato je pritožbeno izvajanje o negotovosti uspeha rubeža v tem smislu pravno neupoštevno.
Do odstopa mrežnice na desnem očesu tožnika je prišlo, ko je tožnik dvigoval težko breme, vendar ne zaradi dvigovanja bremena, temveč zaradi operacije, ki je bila predhodno opravljena na desnem očesu tožnika. Ker pri zdravem in neoperiranem očesu ob dvigovanju težkega bremena nikoli ne pride do odstopa mrežnice, med delom tožnika in škodo, ki mu je nastala, ne obstoji pravno upoštevna vzročna zveza.
Posredovanje pri prostituciji, kot je opredeljeno v 186. čl. KZ, je sicer sorodno kaznivemu dejanju zvodništva iz 185. čl. istega zakona, vendar se od njega razlikuje po opisanih načinih izvršitve (pridobivanje, navajanje, spodbujanje, mamljanje ali kakršnokoli sodelovanje pri izročitvi ženske drugemu za prostitucijo). Ker je v obravnavanem primeru obtoženec na podlagi objavljenega oglasa najprej z zainteresiranimi ženskami vzpostavil kontakt, nato pa se v osebnih stikih z njimi dogovoril za način in mesto delovanja ter odvajanja dela "dobička", v vseh primerih pa polnoletnim in mladoletnim dekletom priskrbel tudi stranke, njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje zvodništva, kot to zmotno meni njegova zagovornica, pač pa so podani vsi zakoniti znaki posredovanja pri prostituciji po II. in I. odst. 186. čl. KZ/95.
ZOR člen 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1, 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1.
odgovornost za pravne napake
Sankcij za pravne napake, ki jih lahko uveljavlja nasproti prodajalcu, kupec nepremičnmine ne more uveljavljati nasproti posredniku pri nakupu te nepremičnine.
ZIZ člen 16, 16/1, 291, 16, 16/1, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
izvršitelj - plačilo - odmera
Kot vrednost terjatve za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti in druge stranske dajatve pa se ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Toženčevo nasutje gramoza na 150 m dolgi in 2 m široki poti, na kateri ima toženec sicer posest služnostne pravice hoje in vožnje, pomeni nedovoljeno in samovoljno ravnanje, zaradi katerega ima tožeča stranka ekonomski in pravni interes na sodno varstvo posesti.
Kjub temu, da se je obdolženec v ponovljenem postopku branil z molkom, pa njegovi prejšnji zagovori (katere je sodišče prve stopnje prebralo in jih v izpodbijani sodbi tudi ocenilo) v povezavi z listinsko dokumentacijo: poročilom CSD in zdravniškim izvidom (iz katerega izhaja, da je v posledici obdolženčevega pretepanja -tudi s palico - kritičnega dne oškodovanka utrpela številne udarnine in podpludbe po hrbtu, zadnjici, spodnjih okončinah ter desni roki in izvin desnega zapestja udarnine) tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopuščajo dvoma v zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o surovem ravnanju obdolženca s takrat 13-letno hčerko. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da takšno sicer enkratno pretepanje otroka, ki pa je pustilo vidne sledove skoraj po celem telesu oškodovanke ter zahtevalo tudi zdravniško oskrbo oškodovankinega zapestja, presega običajne vzgojne prijeme in kaznovanje staršev. Pravilnosti takšne dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o krivdi obdolženca za očitano mu kaznivo dejanje, zato pritožba zgolj s sklicevanjem na tisti del zagovora obdolženca, v katerem je obdolženec prikazoval neprimerno oškodovankino vedenje kot vzrok za takšno svoje ravnanje, ne morejo omajati.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča v nasprotju z določbo 4. odst. 286. člena ZPP lahko pomeni (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP), če je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105, 105/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32, 32/2, 32/2-4.
dodelitev otroka
Redna sodišča so pristojna odločati tudi o sporih o varstvu in vzgoji otrok (dodelitvi otrok), če starši ne živijo skupaj, a se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel.