ZOR člen 1074, 1080, 1081, 1074, 1080, 1081. ZM člen 107, 107.
lastna menica - podjetje v stečaju
Toženec je s podpisom lastne bianco menice prevzel obveznosti poplačila določenega dolga podjetja v stečaju, zato so pritožbene trditve o neodgovornosti za obveznost neutemeljene.
Ker tožnica ni organizirala, financirala, vodila ali sodelovala pri gradnji spornega objekta, v nobenem primeru ne more biti graditelj v smislu 24. člena ZTLR oz. v smislu, v času gradnje uporabnega, pravnega pravila paragrafa 418 ODZ. Zato za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno niti ali so lastniki zemljišča za gradnjo vedeli oz. so z njo soglašali, niti kakšna je vrednost objekta, niti ali je bil grajen kot začasen ali kot trajen objekt.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 423, 423/1, 424, 424/1.
regresni zahtevek - delež
Tožeča stranka ne trdi, da je med pravdnimi strankami obstajal dogovor o deležu poplačila dolga osebi M., zato je svoj regresni zahtevek uperila zoper tožene stranke na podlagi 1. odstavka 424. člena ZOR po enakih delih. Na toženih strankah je bilo zato dokazno breme o drugačnem dogovoru med solidarnimi dolžniki. Ker torej tožene stranke niso uspele dokazati drugačnega notranjega razmerja pravdnih strank kot solidarnih dolžnikov, ima regresni zahtevek tožeče stranke zoper vse pritožnice podlago v 1. odstavku 423. člena in 1. odstavku 424. člena ZOR.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105, 105/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32, 32/2, 32/2-4.
dodelitev otroka
Redna sodišča so pristojna odločati tudi o sporih o varstvu in vzgoji otrok (dodelitvi otrok), če starši ne živijo skupaj, a se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel.
Za pravno presojo razmerja med tožečo stranko - banko in toženci, ki so fizične osebe, je treba uporabiti določilo 2. odst. 399. čl. ZOR, ki glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami napotuje na poseben zakon. Ker le-ta nikoli ni bil sprejet, določili 2. in 4. odst. 399. čl. ZOR, ki sta blanketni normi, ne učinkujeta. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma njihovih posameznih določil. Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Tožnikove navedbe v pritožbi se nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe po določbi 485. čl. ZPP/77.
Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Ker je upnik predložil kot izvršilni naslov pravnomočno sodbo sodišča, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, mora dolžnik predlagati razveljavitev potrdila pred sodiščem, ki je potrdilo o izvršljivosti izdalo (4. odstavek 42. člena ZIZ).
ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Če je bil namen strank pri sklenitvi prodajnih pogodb poplačilo terjatev tožene stranke z blagom, ne pa prevzem obveznosti, značilnih za prodajno pogodbo, potem je šlo za navidezno (prodajno) pogodbo, s katero se je hotelo prekriti pravi namen strank, ki je bil v nadomestni izpolnitvi (1. odst. 308. člena ZOR). Ta bi bila izpodbojna po določbah 125. člena ZPPSL. Vnaprejšnji dogovor o pobotu bi gotovo kazal na takšen namen pogodbenih strank. Na podlagi spisovnih podatkov pa nanj ni mogoče sklepati s samoumevnostjo.
skupno premoženje - darilo - premoženjska razmerja med zakonci
Pravdni stranki sta v času izvenzakonske skupnosti skupaj kupili stanovanje in na njem pridobili skupno lastnino. Dejstvo, da jima je pri tem z denarnim darilom pomagala tožnikova mati, tega ne spremeni.
Dejstvo, da prvi rubež premičnin ni bil opravljen, ker dolžnika ni bilo doma, še ni razlog za sklepanje, da je potrebno dovoliti novo sredstvo izvršbe.
Kjub temu, da se je obdolženec v ponovljenem postopku branil z molkom, pa njegovi prejšnji zagovori (katere je sodišče prve stopnje prebralo in jih v izpodbijani sodbi tudi ocenilo) v povezavi z listinsko dokumentacijo: poročilom CSD in zdravniškim izvidom (iz katerega izhaja, da je v posledici obdolženčevega pretepanja -tudi s palico - kritičnega dne oškodovanka utrpela številne udarnine in podpludbe po hrbtu, zadnjici, spodnjih okončinah ter desni roki in izvin desnega zapestja udarnine) tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopuščajo dvoma v zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o surovem ravnanju obdolženca s takrat 13-letno hčerko. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da takšno sicer enkratno pretepanje otroka, ki pa je pustilo vidne sledove skoraj po celem telesu oškodovanke ter zahtevalo tudi zdravniško oskrbo oškodovankinega zapestja, presega običajne vzgojne prijeme in kaznovanje staršev. Pravilnosti takšne dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o krivdi obdolženca za očitano mu kaznivo dejanje, zato pritožba zgolj s sklicevanjem na tisti del zagovora obdolženca, v katerem je obdolženec prikazoval neprimerno oškodovankino vedenje kot vzrok za takšno svoje ravnanje, ne morejo omajati.
Toženčevo nasutje gramoza na 150 m dolgi in 2 m široki poti, na kateri ima toženec sicer posest služnostne pravice hoje in vožnje, pomeni nedovoljeno in samovoljno ravnanje, zaradi katerega ima tožeča stranka ekonomski in pravni interes na sodno varstvo posesti.
sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - stroški
Eno od temeljnih načel civilnopravnega razmerja je prirejenost strank. Za premoženjske in druge civilne pravice je značilno, da so po pravilu dispozitivne narave, kar pa za odredbo policista po 120. čl. ZVCP ne velja. Že to kaže na neenak položaj udeležencev razmerja in na to, da udeleženec v prometu nima možnosti izbire. Ravno to pa se odraža tudi v tem, da se o tem razmerju (tudi stroških, ki so pri tem nastali) ne odloča v pravdnem postopku. Vožnja pod vplivom alkohola je prekršek (117. čl. ZVCP). Stroški, ki nastanejo s preizkusom alkoholiziranosti, so zato nedvomno stroški, ki nastanejo v tem postopku.
Odškodninska obveznost tistega, ki je za škodo odgovoren je v poravnanju škode (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Škodo je mogoče povrniti na več načinov. Temeljni način je v tem, da odškodninski zavezanec vzpostavi prejšnje stanje (1. odstavek 185. člena ZOR), če pa to ni mogoče ali pa če ni nujno, da to stori odškodninski zavezanec, pa tako, da plača denarno odškodnino (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Če je odškodninski zavezanec sam vzpostavil prejšnje stanje (četudi po ponovnem škodnem dogodku), je njegova odškodninska obveznost odpadla. Škode ki je ni več, tudi ni več mogoče reparirati.
ZOR člen 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1, 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1.
odgovornost za pravne napake
Sankcij za pravne napake, ki jih lahko uveljavlja nasproti prodajalcu, kupec nepremičnmine ne more uveljavljati nasproti posredniku pri nakupu te nepremičnine.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je v zakonu jasno določena (drugi odstavek 38. člena ZIZ), zato je pritožbeno izvajanje o negotovosti uspeha rubeža v tem smislu pravno neupoštevno.
Določbe ZOR o učinkih razdrte pogodbe (132. člen) ter o posledicah neizpolnitve ali delne izpolnitve obveznosti, kadar je bila dana ara (80. in 81. člen), niso prisilne določbe. Stranki obligacijskega razmerja lahko zato v skladu z načelom avtonomije strank (10. člen ZOR) ob razvezi oz. razdoru pogodbe (četudi je le-ta posledica delne neizpolnitve obveznosti) razmerja med sabo uredita svobodno. V obravnavani zadevi sta pravdni stranki vse medsebojne obveznosti iz predkupne pogodbe uredili v dogovoru o razveljavitvi predkupne pogodbe, zato je ob odločanju o tožbenem zahtevku le ta bistven za ugotovitev obveznosti pravdnih strank.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 443, 449, 449/2, 458, 458/1, 443, 449, 449/2, 458, 458/1.
premoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - nastanek škode - spor majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko ugotovitev prvostopnega sodišča, da škoda ni nastala. Zaradi odsotnosti enega od štirih nujnih pogojev za prisojo odškodnine je bilo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabljeno materialno pravo.