Tožnikove navedbe v pritožbi se nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe po določbi 485. čl. ZPP/77.
skupno premoženje - darilo - premoženjska razmerja med zakonci
Pravdni stranki sta v času izvenzakonske skupnosti skupaj kupili stanovanje in na njem pridobili skupno lastnino. Dejstvo, da jima je pri tem z denarnim darilom pomagala tožnikova mati, tega ne spremeni.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je v zakonu jasno določena (drugi odstavek 38. člena ZIZ), zato je pritožbeno izvajanje o negotovosti uspeha rubeža v tem smislu pravno neupoštevno.
sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - stroški
Eno od temeljnih načel civilnopravnega razmerja je prirejenost strank. Za premoženjske in druge civilne pravice je značilno, da so po pravilu dispozitivne narave, kar pa za odredbo policista po 120. čl. ZVCP ne velja. Že to kaže na neenak položaj udeležencev razmerja in na to, da udeleženec v prometu nima možnosti izbire. Ravno to pa se odraža tudi v tem, da se o tem razmerju (tudi stroških, ki so pri tem nastali) ne odloča v pravdnem postopku. Vožnja pod vplivom alkohola je prekršek (117. čl. ZVCP). Stroški, ki nastanejo s preizkusom alkoholiziranosti, so zato nedvomno stroški, ki nastanejo v tem postopku.
Do odstopa mrežnice na desnem očesu tožnika je prišlo, ko je tožnik dvigoval težko breme, vendar ne zaradi dvigovanja bremena, temveč zaradi operacije, ki je bila predhodno opravljena na desnem očesu tožnika. Ker pri zdravem in neoperiranem očesu ob dvigovanju težkega bremena nikoli ne pride do odstopa mrežnice, med delom tožnika in škodo, ki mu je nastala, ne obstoji pravno upoštevna vzročna zveza.
Posredovanje pri prostituciji, kot je opredeljeno v 186. čl. KZ, je sicer sorodno kaznivemu dejanju zvodništva iz 185. čl. istega zakona, vendar se od njega razlikuje po opisanih načinih izvršitve (pridobivanje, navajanje, spodbujanje, mamljanje ali kakršnokoli sodelovanje pri izročitvi ženske drugemu za prostitucijo). Ker je v obravnavanem primeru obtoženec na podlagi objavljenega oglasa najprej z zainteresiranimi ženskami vzpostavil kontakt, nato pa se v osebnih stikih z njimi dogovoril za način in mesto delovanja ter odvajanja dela "dobička", v vseh primerih pa polnoletnim in mladoletnim dekletom priskrbel tudi stranke, njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje zvodništva, kot to zmotno meni njegova zagovornica, pač pa so podani vsi zakoniti znaki posredovanja pri prostituciji po II. in I. odst. 186. čl. KZ/95.
ZPP (1977) člen 373, 373/4, 373, 373/4. ZDR člen 36a, 36a-1, 36a, 36a-1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev - trajno presežni delavec
Če delodajalec v okviru reševanja trajno presežnih delavcev razporedi delavca na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, mora delavec s tako razporeditvijo soglašati, sicer je razporeditev nezakonita.
Za pravno presojo razmerja med tožečo stranko - banko in toženci, ki so fizične osebe, je treba uporabiti določilo 2. odst. 399. čl. ZOR, ki glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami napotuje na poseben zakon. Ker le-ta nikoli ni bil sprejet, določili 2. in 4. odst. 399. čl. ZOR, ki sta blanketni normi, ne učinkujeta. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma njihovih posameznih določil. Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča v nasprotju z določbo 4. odst. 286. člena ZPP lahko pomeni (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP), če je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Če je bil namen strank pri sklenitvi prodajnih pogodb poplačilo terjatev tožene stranke z blagom, ne pa prevzem obveznosti, značilnih za prodajno pogodbo, potem je šlo za navidezno (prodajno) pogodbo, s katero se je hotelo prekriti pravi namen strank, ki je bil v nadomestni izpolnitvi (1. odst. 308. člena ZOR). Ta bi bila izpodbojna po določbah 125. člena ZPPSL. Vnaprejšnji dogovor o pobotu bi gotovo kazal na takšen namen pogodbenih strank. Na podlagi spisovnih podatkov pa nanj ni mogoče sklepati s samoumevnostjo.
Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Dejstvo, da prvi rubež premičnin ni bil opravljen, ker dolžnika ni bilo doma, še ni razlog za sklepanje, da je potrebno dovoliti novo sredstvo izvršbe.
ZOR člen 277, 400, 400/2, 277, 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
zamudne obresti - dogovor strank o stroških - omejitvena zakonodaja
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti od obrestne mere zakonskih zamudnih obresti. Ta dogovor je omejen le s splošnimi ugovori po ZOR.
Odškodninska obveznost tistega, ki je za škodo odgovoren je v poravnanju škode (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Škodo je mogoče povrniti na več načinov. Temeljni način je v tem, da odškodninski zavezanec vzpostavi prejšnje stanje (1. odstavek 185. člena ZOR), če pa to ni mogoče ali pa če ni nujno, da to stori odškodninski zavezanec, pa tako, da plača denarno odškodnino (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Če je odškodninski zavezanec sam vzpostavil prejšnje stanje (četudi po ponovnem škodnem dogodku), je njegova odškodninska obveznost odpadla. Škode ki je ni več, tudi ni več mogoče reparirati.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Ker je upnik predložil kot izvršilni naslov pravnomočno sodbo sodišča, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, mora dolžnik predlagati razveljavitev potrdila pred sodiščem, ki je potrdilo o izvršljivosti izdalo (4. odstavek 42. člena ZIZ).
ZOR člen 337, 337/2, 337, 337/2. ZPPSL člen 117, 117/2, 117, 117/2.
pobot terjatev
Nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki (v stečaju), ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v 3. točki izreka izpodbijane sodbe je mogoče pobotati z ugotovljenimi terjatvami tožeče stranke proti toženi stranki v 2. točki izreka, saj so nastale obe do dneva začetka stečaja. Zato veljajo za pobotane po določbi 2. odst. 117. člena ZPPSL. S pobotom pride do prenehanja terjatev, kar se zgodi takrat, ko se za pobot stečejo pogoji (2. odst. 337. člena ZOR).
ZZZDR člen 105, 105/1, 105, 105/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32, 32/2, 32/2-4.
dodelitev otroka
Redna sodišča so pristojna odločati tudi o sporih o varstvu in vzgoji otrok (dodelitvi otrok), če starši ne živijo skupaj, a se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel.
Določbe ZOR o učinkih razdrte pogodbe (132. člen) ter o posledicah neizpolnitve ali delne izpolnitve obveznosti, kadar je bila dana ara (80. in 81. člen), niso prisilne določbe. Stranki obligacijskega razmerja lahko zato v skladu z načelom avtonomije strank (10. člen ZOR) ob razvezi oz. razdoru pogodbe (četudi je le-ta posledica delne neizpolnitve obveznosti) razmerja med sabo uredita svobodno. V obravnavani zadevi sta pravdni stranki vse medsebojne obveznosti iz predkupne pogodbe uredili v dogovoru o razveljavitvi predkupne pogodbe, zato je ob odločanju o tožbenem zahtevku le ta bistven za ugotovitev obveznosti pravdnih strank.