Ker tožnica ni organizirala, financirala, vodila ali sodelovala pri gradnji spornega objekta, v nobenem primeru ne more biti graditelj v smislu 24. člena ZTLR oz. v smislu, v času gradnje uporabnega, pravnega pravila paragrafa 418 ODZ. Zato za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno niti ali so lastniki zemljišča za gradnjo vedeli oz. so z njo soglašali, niti kakšna je vrednost objekta, niti ali je bil grajen kot začasen ali kot trajen objekt.
ZZZDR člen 51, 51/1, 58, 58/1, 51, 51/1, 58, 58/1. ZIZ člen 272, 272.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje zakoncev
Kadar je predlagana izdaja začasne odredbe v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve iz naslova skupnega premoženja zakoncev (1. odstavek 51. člena in 1. odstavek 58. člena ZZZDR), za odločitev o verjetni izkazanosti terjatve ni bistveno, da imata zakonca poleg premoženja, na katerem je predlagano zavarovanje tudi drugo skupno premoženje ter da ima del skupnega premoženja v posesti zakonec, ki predlaga izdajo začasne odredbe.
ZPP (1977) člen 373, 373/4, 373, 373/4. ZDR člen 36a, 36a-1, 36a, 36a-1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev - trajno presežni delavec
Če delodajalec v okviru reševanja trajno presežnih delavcev razporedi delavca na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, mora delavec s tako razporeditvijo soglašati, sicer je razporeditev nezakonita.
Tožnikove navedbe v pritožbi se nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe po določbi 485. čl. ZPP/77.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105, 105/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32, 32/2, 32/2-4.
dodelitev otroka
Redna sodišča so pristojna odločati tudi o sporih o varstvu in vzgoji otrok (dodelitvi otrok), če starši ne živijo skupaj, a se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Ker je upnik predložil kot izvršilni naslov pravnomočno sodbo sodišča, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, mora dolžnik predlagati razveljavitev potrdila pred sodiščem, ki je potrdilo o izvršljivosti izdalo (4. odstavek 42. člena ZIZ).
Za pravno presojo razmerja med tožečo stranko - banko in toženci, ki so fizične osebe, je treba uporabiti določilo 2. odst. 399. čl. ZOR, ki glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami napotuje na poseben zakon. Ker le-ta nikoli ni bil sprejet, določili 2. in 4. odst. 399. čl. ZOR, ki sta blanketni normi, ne učinkujeta. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma njihovih posameznih določil. Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Določbe ZOR o učinkih razdrte pogodbe (132. člen) ter o posledicah neizpolnitve ali delne izpolnitve obveznosti, kadar je bila dana ara (80. in 81. člen), niso prisilne določbe. Stranki obligacijskega razmerja lahko zato v skladu z načelom avtonomije strank (10. člen ZOR) ob razvezi oz. razdoru pogodbe (četudi je le-ta posledica delne neizpolnitve obveznosti) razmerja med sabo uredita svobodno. V obravnavani zadevi sta pravdni stranki vse medsebojne obveznosti iz predkupne pogodbe uredili v dogovoru o razveljavitvi predkupne pogodbe, zato je ob odločanju o tožbenem zahtevku le ta bistven za ugotovitev obveznosti pravdnih strank.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 423, 423/1, 424, 424/1.
regresni zahtevek - delež
Tožeča stranka ne trdi, da je med pravdnimi strankami obstajal dogovor o deležu poplačila dolga osebi M., zato je svoj regresni zahtevek uperila zoper tožene stranke na podlagi 1. odstavka 424. člena ZOR po enakih delih. Na toženih strankah je bilo zato dokazno breme o drugačnem dogovoru med solidarnimi dolžniki. Ker torej tožene stranke niso uspele dokazati drugačnega notranjega razmerja pravdnih strank kot solidarnih dolžnikov, ima regresni zahtevek tožeče stranke zoper vse pritožnice podlago v 1. odstavku 423. člena in 1. odstavku 424. člena ZOR.
ZIZ člen 16, 16/1, 291, 16, 16/1, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
izvršitelj - plačilo - odmera
Kot vrednost terjatve za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti in druge stranske dajatve pa se ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 443, 449, 449/2, 458, 458/1, 443, 449, 449/2, 458, 458/1.
premoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - nastanek škode - spor majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko ugotovitev prvostopnega sodišča, da škoda ni nastala. Zaradi odsotnosti enega od štirih nujnih pogojev za prisojo odškodnine je bilo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabljeno materialno pravo.
Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava
skupno premoženje - darilo - premoženjska razmerja med zakonci
Pravdni stranki sta v času izvenzakonske skupnosti skupaj kupili stanovanje in na njem pridobili skupno lastnino. Dejstvo, da jima je pri tem z denarnim darilom pomagala tožnikova mati, tega ne spremeni.
ZOR člen 277, 400, 400/2, 277, 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
zamudne obresti - dogovor strank o stroških - omejitvena zakonodaja
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti od obrestne mere zakonskih zamudnih obresti. Ta dogovor je omejen le s splošnimi ugovori po ZOR.
Do odstopa mrežnice na desnem očesu tožnika je prišlo, ko je tožnik dvigoval težko breme, vendar ne zaradi dvigovanja bremena, temveč zaradi operacije, ki je bila predhodno opravljena na desnem očesu tožnika. Ker pri zdravem in neoperiranem očesu ob dvigovanju težkega bremena nikoli ne pride do odstopa mrežnice, med delom tožnika in škodo, ki mu je nastala, ne obstoji pravno upoštevna vzročna zveza.
Posredovanje pri prostituciji, kot je opredeljeno v 186. čl. KZ, je sicer sorodno kaznivemu dejanju zvodništva iz 185. čl. istega zakona, vendar se od njega razlikuje po opisanih načinih izvršitve (pridobivanje, navajanje, spodbujanje, mamljanje ali kakršnokoli sodelovanje pri izročitvi ženske drugemu za prostitucijo). Ker je v obravnavanem primeru obtoženec na podlagi objavljenega oglasa najprej z zainteresiranimi ženskami vzpostavil kontakt, nato pa se v osebnih stikih z njimi dogovoril za način in mesto delovanja ter odvajanja dela "dobička", v vseh primerih pa polnoletnim in mladoletnim dekletom priskrbel tudi stranke, njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje zvodništva, kot to zmotno meni njegova zagovornica, pač pa so podani vsi zakoniti znaki posredovanja pri prostituciji po II. in I. odst. 186. čl. KZ/95.
Odškodninska obveznost tistega, ki je za škodo odgovoren je v poravnanju škode (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Škodo je mogoče povrniti na več načinov. Temeljni način je v tem, da odškodninski zavezanec vzpostavi prejšnje stanje (1. odstavek 185. člena ZOR), če pa to ni mogoče ali pa če ni nujno, da to stori odškodninski zavezanec, pa tako, da plača denarno odškodnino (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Če je odškodninski zavezanec sam vzpostavil prejšnje stanje (četudi po ponovnem škodnem dogodku), je njegova odškodninska obveznost odpadla. Škode ki je ni več, tudi ni več mogoče reparirati.
Dejstvo, da prvi rubež premičnin ni bil opravljen, ker dolžnika ni bilo doma, še ni razlog za sklepanje, da je potrebno dovoliti novo sredstvo izvršbe.