Kršitev osebnostne pravice do časti in dobrega imena je lahko storjena tudi na način, ko nekdo drugemu odredi, ta drugi pa potem dejansko prebere pred večjim številom zbranih sodelavcev in novinarjev zapisane očitke nasproti tretjemu, ki zanj predstavljajo žavljio obdolžitev. Zaradi take kršitve je utemeljen tožbeni zahtevek po objavi sodbe.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - razveza zakonske zveze - določitev najemnika stanovanja - pravica do odkupa stanovanja
V primerih, ko pride do razveze zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice, in to po uveljavitvi SZ, je za presojo,kdo je privatizacijski upravičenec za stanovanje, pomembna rešitev vprašanja, kako sta se bivša zakonca sporazumela, kdo od njiju (p)ostane najemnik stanovanja oziroma koga določi kot najemnika sodišče - ali v posebnem nepravdnem postopku ali pa, kot v tem primeru, v pravdnem postopku z reševanjem predhodnega vprašanja.
ZOR člen 451, 451. ZGD člen 394, 456. ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1, 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1.
prenehanje pravne osebe - pravno nasledstvo
Če stranka preneha obstaja po skrajšanem postopku, morajo po 394. členu v zvezi s 456. členom ZGD družbeniki podati izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Gre torej za izjavo, s katero se družbeniki upnikom zavezujejo, da bodo izpolnili njihove terjatve do dolžnika. Taka izjava ima pravno naravo pristopa k dolgu po 451. členu ZOR, po katerem družbenik stopi v zavezo poleg dolžnika. Tako ni mogoče govoriti o singularnem, niti o univerzalnem pravnem nasledstvu tožene stranke.
Proti tožencu je bila opravljena izvršba v korist osebe, ki ni stranka te pravde, to pa ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek. Tožnik, ki je umaknil tožbo, mu je tako dolžan povrniti pravdne stroške.
Pritožbeno sodišče, glede na zavzeto pravno stališče ustavnega sodišča o nudenju posestnega varstva močnejši, dejanski posesti v primeru, kadar tej konkurira zakonita posest ter glede na obvezno upoštevanje ustavnih pravic pravdnih strank, tudi v postopkih zaradi motenja posesti, ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je imela toženka že pred zatrjevanim motilnim dejanjem dejansko oblast nad stanovanjem, dočim je tožnik kot dedič po členu 73 ZTLR postal posestnik stanovanja šele v trenutku očetove - zapustnikove smrti. Posestno varstvo je namreč naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi. S tem pa, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
ZPP (1977) člen 328, 328/1, 328/2, 328, 328/1, 328/2. ZPP člen 313, 313/1, 313/2, 313, 313/1, 313/2.
rok izpolnitve - paricijski rok
Po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP/77 (sedaj: prvega odstavka 313. člena ZPP) sodišče, kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora le-ta izpolniti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo dopolnilo in v skladu z določbo drugega odstavka 328. člena ZPP/77 (sedaj: drugega odstavka 313. člena ZPP) določilo rok petnajstih dni za izpolnitev dajatve.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja otrok
Toženec, ki je otrokom nudil dobrine, ki jih tožba opredeljuje kot otrokove potrebe, je s tem svojo roditeljsko obveznost vsaj deloma izpolnil. Za to obdobje (od vložitve tožbe do izdaje sodbe) mora sodišče navedeno upoštevati pri določitvi prispevka, ki ga je dolžan plačati za preživljanje.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/3, 291, 38, 38/2, 38/3, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - oprava izvršbe - vpis
Ker je sodišče izvršbo ustavilo, saj upnik ni založil predujma za stroške izvšitelja, izvršitelju ne gredo stroški za vpis v evidenco. Po tarifni št. 11 gre izvršitelju plačilo za seznanitev s spisom in za vpis v evidenco. Če izvršitelj ni spisa dobil, zgolj vpis za evidenco nima posledice, da bi lahko obračunal stroške po tarifni številki 11.
ZIZ člen 291, 291. ZPP člen 39, 39/2, 39, 39/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 56, 56/1, 56/2, 56/3, 56, 56/1, 56/2, 56/3.
izvršitelj - oprava izvršbe - odmera - obresti
Zahtevek za izterjavo zakonskih zamudnih obresti je zaradi umika predloga za izvršbo glede glavnice, postal zahtevek, ki se je v nadaljevanju izvršilnega postopka izterjeval kot glavni zahtevek. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZPP pa se v takšnem primeru obresti kot glavna terjatev upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta oz. terjatve, zato je treba ceno izvršiteljske storitve odmeriti od obresti. V skladu z določbo 56. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju POSI; Ur. l. RS št. 32/99) mora izvršitelj po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe brez odlašanja sestaviti pisno poročilo za sodišče, v katerem mora natančno specificirati stroške, ki so nastali z opravo posameznih dejanj izvršbe. POSI izvršitelju ne nalaga, da mora sodišču predložiti tudi rubežni in cenilni zapisnik o opravljenem rubežu, zato priznanja stroškov za opravo rubeža ni mogoče pogojevati s predložitvijo omenjenega zapisnika.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel - pogodba namesto razlastitve - grožnja in sila - časovna omejitev
Predpostavka za vračanje premoženja po 5. členu ZDen je poleg pogodbe, sklenjene zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika države oziroma oblasti, tudi sklenitev pogodbe v časovnih mejah, ki jih določata 3. in 4. člen ZDen, to je v času veljavnosti tam zajetih predpisov.
Izpodbijana sodba nima obrazložitve. Sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih. Opisana pomanjkljivost, zaradi katere se sodba ne da preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Glede na to, da se izvršitelj s spisom ni seznanil, do nagrade po navedeni postavki tar. št. 11 Pravilnika ni upravičen, tudi če je spis že vpisal v evidenco.
Če dolžnica, kljub opozorilu na posledice, na narok ne pristopi in tudi ne navede opravičljivega razloga za izostanek, ji sodišče lahko izreče denarno kazen.
ZST člen 3, 3/1, 3/2, 4, 3, 3/1, 3/2, 4. ZPP (1977) člen 152, 152.
izterjava neplačane takse - taksni zavezanec
Z zakonom predpisane sodne takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka, za odločbo sodišča prve stopnje pa tožnik oz. predlagatelj. O tem, kdo je dolžan nositi stroške postopka, ki so nastali nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče prve stopnje v skladu z načelom uspeha v postopku. Navedena odločitev pa ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da sodišču poravna svojo taksno obveznost.
ZOR člen 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453, 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve
Pogodba o prevzemu dolga ima učinek proti upniku le, če ta vanjo privoli. Privolitev je lahko izrecna ali pa konkludentna, če upnik brez omejitve sprejme kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve pomeni posebno obliko kaznivega dejanja goljufije. Stori ga tisti, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, krive podatke o dohodkih, stroški, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti ali na kakšen drug način preslepi davčni organ in po 3. odst. 254. čl. stori dejanje z namenom, da se doseže velika premoženjska korist. Gre torej za preslepitev davčnega organa, ki mora ugotoviti dejansko stanje za odmero davka, kamor sodijo tudi carine. Carina je namreč plačilo posebnega (carinskega) davka za blago, ki gre prek carinske črte in se torej uvršča med davščine. Tudi carinski organi imajo kot državni organi na področju ugotavljanja stanja, pomembnega za plačilo carine in drugih carinskih dajatev pristojnosti. Kot davčni organ, je potrebno tako razumeti vsak organ, ki ima pristojnosti na fiskalnem področju.