Proti tožencu je bila opravljena izvršba v korist osebe, ki ni stranka te pravde, to pa ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek. Tožnik, ki je umaknil tožbo, mu je tako dolžan povrniti pravdne stroške.
ZD člen 14, 15, 14, 15. ZDEN člen 74, 74/2, 78, 78/1, 74, 74/2, 78, 78/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja
Dedovanje po umrlem se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. V kolikor zapustničin mož ni imel potomcev njegovo premoženje na podlagi vstopne pravice dedujejo starši, oziroma v primeru njihove smrti bratje in sestre in njihovi potomci.
Glede na to, da se izvršitelj s spisom ni seznanil, do nagrade po navedeni postavki tar. št. 11 Pravilnika ni upravičen, tudi če je spis že vpisal v evidenco.
ZPP (1977) člen 328, 328/1, 328/2, 328, 328/1, 328/2. ZPP člen 313, 313/1, 313/2, 313, 313/1, 313/2.
rok izpolnitve - paricijski rok
Po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP/77 (sedaj: prvega odstavka 313. člena ZPP) sodišče, kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora le-ta izpolniti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo dopolnilo in v skladu z določbo drugega odstavka 328. člena ZPP/77 (sedaj: drugega odstavka 313. člena ZPP) določilo rok petnajstih dni za izpolnitev dajatve.
ZOR člen 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453, 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve
Pogodba o prevzemu dolga ima učinek proti upniku le, če ta vanjo privoli. Privolitev je lahko izrecna ali pa konkludentna, če upnik brez omejitve sprejme kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
Pritožbeno sodišče, glede na zavzeto pravno stališče ustavnega sodišča o nudenju posestnega varstva močnejši, dejanski posesti v primeru, kadar tej konkurira zakonita posest ter glede na obvezno upoštevanje ustavnih pravic pravdnih strank, tudi v postopkih zaradi motenja posesti, ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je imela toženka že pred zatrjevanim motilnim dejanjem dejansko oblast nad stanovanjem, dočim je tožnik kot dedič po členu 73 ZTLR postal posestnik stanovanja šele v trenutku očetove - zapustnikove smrti. Posestno varstvo je namreč naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi. S tem pa, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
Izpodbijana sodba nima obrazložitve. Sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih. Opisana pomanjkljivost, zaradi katere se sodba ne da preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve pomeni posebno obliko kaznivega dejanja goljufije. Stori ga tisti, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, krive podatke o dohodkih, stroški, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti ali na kakšen drug način preslepi davčni organ in po 3. odst. 254. čl. stori dejanje z namenom, da se doseže velika premoženjska korist. Gre torej za preslepitev davčnega organa, ki mora ugotoviti dejansko stanje za odmero davka, kamor sodijo tudi carine. Carina je namreč plačilo posebnega (carinskega) davka za blago, ki gre prek carinske črte in se torej uvršča med davščine. Tudi carinski organi imajo kot državni organi na področju ugotavljanja stanja, pomembnega za plačilo carine in drugih carinskih dajatev pristojnosti. Kot davčni organ, je potrebno tako razumeti vsak organ, ki ima pristojnosti na fiskalnem področju.
Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni navedlo, ko je izrekalo enotno kazen, da je upoštevalo tudi določene kazni iz nepreklicane pogojne obsodbe. V obrazložitvi sodbe je namreč izrek enotne kazni temeljito obrazložilo. Ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z enotno kaznijo namreč ne gre za tako pomanjkljivost, da bi bil možen zaključek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, da je torej izrek sodbe nerazumljiv.
Sodišče prve stopnje potem, ko je med dvema sodnima izvedencema cestno-prometne stroke prišlo do nasprotja, ni tega razčistilo s ponovnim zaslišanjem obeh sodnih izvedencev ali s soočenjem niti ni odredilo drugega sodnega izvedenca. Razen tega pa tudi ni zaslišalo oškodovanca kot priče. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega vozila k nastanku te nesreče.
Dejavnost graničarja med služenjem vojaškega roka ni mogoče uvrstiti med nevarne dejavnosti, pa čeprav je tožnik službo opravljal v zimskih razmerah na nadmorski višini preko 1000 m in bil izpostavljen snegu in mrazu.
Če vloži zagovornik na glavni obravnavi očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev sodečega senata, predsednika in podpredsednika sodečega sodišča in višjega sodišča ter posluječega okrožnega državnega tožilca, pred tem pa je bila zahteva za izločitev drugih zagovornikov že zavrnjena, je takšno ravnanje zavlačevanje kazenskega postopka, zaradi česar je bila upravičeno izrečena denarna kazen.
ZPP (1977) člen 151, 368, 151, 368. ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1, 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1.
stroški postopka - izvedensko mnenje
Izdatek za izdelavo izvedenskega mnenja, na podlagi katerega je tožnik oblikoval odškodninski zahtevek, ne predstavlja gmotne škode, ki bi jo tožena stranka bila dolžna povrniti na podlagi določb 1. odst. 195. člena ZOR. Stroškov, ki jih je imel tožnik s pridobitvijo izvedeniškega mnenja, tudi ni mogoče obravnavati kot strošek postopka v smislu 151. člena ZPP/77. Ta izdatek bi lahko izjemoma obravnavali kot strošek postopka le v primeru, če bi obe pravdni stranki soglašali, da se to mnenje uporabi v postopku.
ZST člen 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2, 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2.
taksa - ocenjevanje - odmera takse
Prepoved razpolaganja je premoženjska pravica, ki pa samo posredno (v bistvu negativno) varuje upnikovo terjatev, saj samo omejuje dolžnikovo sposobnost razpolaganja z nepremičnino (prepoveduje mu odsvojiti jo ali obremeniti), medtem ko upniku ne daje nikakršnega denarnega upravičenja ali zavarovanja terjatve (napr. zastavne pravice, pravice do prednostnega ali ločenega poplačila, vrstnega reda itd.), kar bi bilo mogoče oceniti v denarju.
Taksna obveznost tožene stranke za ugovor je nastala, ko je le-ta ugovor izročila sodišču, to je dne 31.10.1999. Dejstvo, da je tožena stranka z ugovorom uspela, na taksno obveznost ne vpliva, saj mora vsaka stranka predhodno sama kriti stroške, ki jih je povzročila s svojim dejanjem.
ZDR člen 35, 35/1, 36a, 35, 35/1, 36a. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 17, 17/1.
trajni presežek - delavec - presežni delavec
Pri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežnih delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo).
ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi - umik predloga - izvršilni postopek - poplačilo upnika - razsojena stvar
Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim. 3. odst. 43. čl. ZIZ).