Pritožbeno sodišče, glede na zavzeto pravno stališče ustavnega sodišča o nudenju posestnega varstva močnejši, dejanski posesti v primeru, kadar tej konkurira zakonita posest ter glede na obvezno upoštevanje ustavnih pravic pravdnih strank, tudi v postopkih zaradi motenja posesti, ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je imela toženka že pred zatrjevanim motilnim dejanjem dejansko oblast nad stanovanjem, dočim je tožnik kot dedič po členu 73 ZTLR postal posestnik stanovanja šele v trenutku očetove - zapustnikove smrti. Posestno varstvo je namreč naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi. S tem pa, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
Če dolžnica, kljub opozorilu na posledice, na narok ne pristopi in tudi ne navede opravičljivega razloga za izostanek, ji sodišče lahko izreče denarno kazen.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - razveza zakonske zveze - določitev najemnika stanovanja - pravica do odkupa stanovanja
V primerih, ko pride do razveze zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice, in to po uveljavitvi SZ, je za presojo,kdo je privatizacijski upravičenec za stanovanje, pomembna rešitev vprašanja, kako sta se bivša zakonca sporazumela, kdo od njiju (p)ostane najemnik stanovanja oziroma koga določi kot najemnika sodišče - ali v posebnem nepravdnem postopku ali pa, kot v tem primeru, v pravdnem postopku z reševanjem predhodnega vprašanja.
ZOR člen 451, 451. ZGD člen 394, 456. ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1, 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1.
prenehanje pravne osebe - pravno nasledstvo
Če stranka preneha obstaja po skrajšanem postopku, morajo po 394. členu v zvezi s 456. členom ZGD družbeniki podati izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Gre torej za izjavo, s katero se družbeniki upnikom zavezujejo, da bodo izpolnili njihove terjatve do dolžnika. Taka izjava ima pravno naravo pristopa k dolgu po 451. členu ZOR, po katerem družbenik stopi v zavezo poleg dolžnika. Tako ni mogoče govoriti o singularnem, niti o univerzalnem pravnem nasledstvu tožene stranke.
ZVCP plačila stroškov za preizkus alkoholiziranosti ne pogojuje s postopkom za prekrške zoper kršitelja, temveč mora udeleženec v cestnem prometu te stroške plačati že, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon. ZVCP torej za odločanje o nastalem pravnem razmerju ni izključil sodne pristojnosti, zato gre za civilno zadevo, o kateri je pristojno odločati sodišče, ki je tožbo zavrglo.
Čeprav se postopek za znižanje preživnine začne le na predlog (tožbo) prizadetega, kot izhaja iz citiranega 5. odstavka 132. člena ZZZDR, pa mora sodišče ugotoviti tudi zatrjevane spremenjene okoliščine na drugi strani, konkretno torej tudi zatrjevane višje življenjske potrebe toženih strank. Temu pa sledi le še presoja pravne narave, ali ugotovljene spremenjene okoliščine - nezaposlenost tožnice in zvišane življenjske potrebe toženk - terjajo predlagano znižanje preživnine, pri čemer je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da mora za delo sposobna tožnica, pa čeprav nezaposlena, še naprej prispevati za preživljanje svojih dveh hčera, katerih življenjske potrebe so se od določitve dalje zvišale, sodno določeno in valorizirano preživnino. Na podlagi povedanega se torej kot zmotno izkaže pritožbeno stališče, da bi sodišče v obravnavanem postopku moralo ponovno presoditi o možnostih vsakega izmed staršev v zvezi z preživljanjem otrok ter o vplivu teh možnosti na višino preživnine, kar je to predmet pravdnega postopka za določitev preživnine.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Krško (1996) člen 10, 10/1, 10/4.
spor majhne vrednosti - razlogi za pritožbo - napačna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo komunalne storitve - odvoz smeti
V postopku v sporih majhne vrednosti pritožbeno sodišče pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ne more več preizkusiti. Zato da bi se postopek čim prej končal, se mora dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji.
ZIZ člen 291, 291. ZPP člen 39, 39/2, 39, 39/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 56, 56/1, 56/2, 56/3, 56, 56/1, 56/2, 56/3.
izvršitelj - oprava izvršbe - odmera - obresti
Zahtevek za izterjavo zakonskih zamudnih obresti je zaradi umika predloga za izvršbo glede glavnice, postal zahtevek, ki se je v nadaljevanju izvršilnega postopka izterjeval kot glavni zahtevek. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZPP pa se v takšnem primeru obresti kot glavna terjatev upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta oz. terjatve, zato je treba ceno izvršiteljske storitve odmeriti od obresti. V skladu z določbo 56. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju POSI; Ur. l. RS št. 32/99) mora izvršitelj po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe brez odlašanja sestaviti pisno poročilo za sodišče, v katerem mora natančno specificirati stroške, ki so nastali z opravo posameznih dejanj izvršbe. POSI izvršitelju ne nalaga, da mora sodišču predložiti tudi rubežni in cenilni zapisnik o opravljenem rubežu, zato priznanja stroškov za opravo rubeža ni mogoče pogojevati s predložitvijo omenjenega zapisnika.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel - pogodba namesto razlastitve - grožnja in sila - časovna omejitev
Predpostavka za vračanje premoženja po 5. členu ZDen je poleg pogodbe, sklenjene zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika države oziroma oblasti, tudi sklenitev pogodbe v časovnih mejah, ki jih določata 3. in 4. člen ZDen, to je v času veljavnosti tam zajetih predpisov.
Če vloži zagovornik na glavni obravnavi očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev sodečega senata, predsednika in podpredsednika sodečega sodišča in višjega sodišča ter posluječega okrožnega državnega tožilca, pred tem pa je bila zahteva za izločitev drugih zagovornikov že zavrnjena, je takšno ravnanje zavlačevanje kazenskega postopka, zaradi česar je bila upravičeno izrečena denarna kazen.
Dejavnost graničarja med služenjem vojaškega roka ni mogoče uvrstiti med nevarne dejavnosti, pa čeprav je tožnik službo opravljal v zimskih razmerah na nadmorski višini preko 1000 m in bil izpostavljen snegu in mrazu.
Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni navedlo, ko je izrekalo enotno kazen, da je upoštevalo tudi določene kazni iz nepreklicane pogojne obsodbe. V obrazložitvi sodbe je namreč izrek enotne kazni temeljito obrazložilo. Ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z enotno kaznijo namreč ne gre za tako pomanjkljivost, da bi bil možen zaključek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, da je torej izrek sodbe nerazumljiv.
Sodišče prve stopnje potem, ko je med dvema sodnima izvedencema cestno-prometne stroke prišlo do nasprotja, ni tega razčistilo s ponovnim zaslišanjem obeh sodnih izvedencev ali s soočenjem niti ni odredilo drugega sodnega izvedenca. Razen tega pa tudi ni zaslišalo oškodovanca kot priče. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega vozila k nastanku te nesreče.
ZPP (1977) člen 151, 368, 151, 368. ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1, 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1.
stroški postopka - izvedensko mnenje
Izdatek za izdelavo izvedenskega mnenja, na podlagi katerega je tožnik oblikoval odškodninski zahtevek, ne predstavlja gmotne škode, ki bi jo tožena stranka bila dolžna povrniti na podlagi določb 1. odst. 195. člena ZOR. Stroškov, ki jih je imel tožnik s pridobitvijo izvedeniškega mnenja, tudi ni mogoče obravnavati kot strošek postopka v smislu 151. člena ZPP/77. Ta izdatek bi lahko izjemoma obravnavali kot strošek postopka le v primeru, če bi obe pravdni stranki soglašali, da se to mnenje uporabi v postopku.
Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico vložiti tožbo na opustitev uporabe firme in njen izbris iz sodnega registra. Še dodatek je tak, da bi utegnilo priti do zamenjave firme tožeče stranke s firmo tožene stranke. Višji tožbeni zahtevek (na opustitev uporabe dejavnosti tožene stranke in pravno organizacijske oblike ter na izbris teh elementov firme iz sodnega registra) pa ni utemeljen.
ZPP člen 338, 338/1, 358, 358-4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 39.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prerazporeditev delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - dislocirane enote
Ker je tožena stranka svoje delavce - vzgojiteljice v vrtcu - medsebojno razporejala tudi po posameznih enotah na območju drugih občin in ne zgolj v mestni občini, bi morala tudi pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev upoštevati celotno območje, na katerega je delavke razporejala, na pa ugotavljati trajno presežne delavce le na ožjem območju posameznih občin.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 365/2, 370, 370/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 370, 370/1. ZDR člen 29, 33, 35, 36c, 36d, 29, 33, 35, 36c, 36d. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 15, 15.
trajni presežek - ekonomski interes
Zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavcih za dalj kot šest mesecev.
ZDR člen 35, 35/1, 36a, 35, 35/1, 36a. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 17, 17/1.
trajni presežek - delavec - presežni delavec
Pri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežnih delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo).