Inšpekcijske postopke s področja nedovoljenih gradenj vodi oseba, ki razpolaga s strokovnim znanjem s področja graditve objektov, zato do postavitve izvedenca v teh postopkih praviloma sploh ne more priti, saj se dokazovanje z izvedencem opravi le, če je za ugotovitev kakšnega pravno pomembnega dejstva potrebno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga.
Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi se dozidava in rekonstrukcija objekta, izvajala v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi gradnja ni bila izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ampak gradbeno dovoljenje za naknadno izvršene gradbene posege (dozidavo in rekonstrukcijo) ni bilo izdano.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi - dokazni standard
Glede na člen 40(2) procesne direktive je bila tožena stranka v okviru presoje dopustnosti ponovne naknadne prošnje najprej dolžna preveriti, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je tožnik navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Ob ugotovitvi, da obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, bi morala tožena stranka obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje preveriti, ali novote znatno povečujejo verjetnost, da tožnik kot prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite.
Tožnik ni uspel izkazati dejstev, ki bi pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
zavarovalništvo - odprava kršitev - odredba - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V skladu s prvim odstavkom 441. člena ZZavar-1 je postopek sodnega varstva dovoljen le zoper odločbe toženke, ne pa tudi zoper njene odredbe. Zoper slednje ima subjekt nadzora v skladu s 463. členom ZZavar-1 pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odredbo kot takšno torej ni predvideno, zato je tožbo, ki jo tožnik naperja zoper 1. - 4. točko izreka izpodbijane odredbe, treba zavreči.
ZSZ člen 59, 60, 61. ZGO-1 člen 218, 218/2. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljane člen 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - merila za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - namembnost zemljišča - dejanska uporaba nepremičnine
Za nastanek obveznosti plačila NUSZ za zazidano stavbno zemljišče ni pomembno, ali se objekt uporablja ali ne, saj se lahko odmeri tudi za nepremičnine, ki se šele gradijo. Prav tako neuporaba in niti nezmožnost uporabe ni razlog, zaradi katerega bi bila možna oprostitev plačila NUSZ po 59. členu ZSZ in 14. členu Odloka o NUSZ.
Iz Odloka o NUSZ ne izhaja, da bi bilo tako stanje nepremičnine (nezasedenost) posebej ovrednoteno oziroma upoštevno, kar pomeni, da se pri odmeri NUSZ upošteva v prostorskem aktu predvidena namembnost.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti - koncesija - omejevanje konkurence - javna korist
Tretji odstavek 10. člena ZLD je treba razlagati tako, da dovoljenje za poslovanje podružnice lahko pridobi v določeni občini le tisti, ki ima v tej občini že odprto lekarno na podlagi podeljene koncesije. Tega pa tožnica ne zatrjuje niti ne dokazuje.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - varstvo pravic - neustrezno zdravljenje - ugoditev zahtevku - pravni interes
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o tožnikovi pravici, to je o kršitvi tožnikove pravice iz 11. člena ZPacP, vendar pa je odločitev po vsebini takšna, da očitno ne posega v tožnikovo pravico oz. njegov pravni položaj. Z izpodbijano odločbo je bila ugotovljena kršitev tožnikove pravice, medtem ko izpodbijani akt tožniku npr. ne nalaga izpolnitve kakšne obveznosti. Zato tudi v primeru, da bi sodišče tožnikovi tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, ne bi prišlo do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja. Navedeno toliko bolj drži, ker tožnik v tožbi ne oporeka samemu izreku izpodbijane odločbe, pač pa se izrecno ne strinja z njeno obrazložitvijo. Na splošno pa je izrek (upravne) odločbe tisti, ki zavezuje, medtem ko obrazložitev takšnega učinka nima. Ker torej izpodbijani akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, tožnik nima pravnega interesa za vodenje upravnega spora zoper izpodbijano odločbo.
ZDoh-2 člen 38. ZDavP-2 člen 267, 267/6, 288, 288/1.
dohodnina - odmera dohodnine - delo v tujini - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - davčna napoved - stroški prehrane in prevoza - rok za uveljavljanje povračila stroškov - pravica do izjave
Tožena stranka je v svoji prvi odločbi, s katero je odpravila prvo odmerno odločbo z dne 24. 11. 2015, ugotovila kršitev tožničine pravice do izjave, saj se v prvem postopku tožnica ni imela možnosti opredeliti do spornega dohodka iz tujine. Če pa tožnica te možnosti ni imela, tudi ni imela možnosti uveljavljati spornih stroškov. Stališče tožene stranke, da je bila kršitev v ponovljenem postopku ustrezno odpravljena že s tem, ko je bil upoštevan ugovor v zvezi z vrsto dohodka, ni pravilno. Ob dejstvu, da se tožnica ni imela možnosti se izjaviti glede spornega dohodka pred izdajo odmerne odločbe, prav ta okoliščina predstavlja utemeljen razlog za navajanje novih dejstev in dokazov že v pritožbi, kot to določa tretji odstavek 238. člena ZDavP-2, vsekakor pa tudi v ponovljenem postopku odmere dohodnine.
Odprava odločbe vzpostavlja položaj, kot da odločba FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 ni bila nikoli izdana. To pa pomeni, da četudi je bila tožba tožnice s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023 zavržena, odločbe, v zvezi s katero tožnica skuša pridobiti položaj stranskega udeleženca v pritožbenem postopku in glede katerega teče ta upravni spor, ni več in tudi nima več nobenega pravnega učinka. Posledično tudi pritožba tožnice, ob pogoju statusa stranskega udeleženca, ni več potrebna, saj je pravni položaj, ki ga želi tožnica s pritožbo zoper odločbo FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 doseči, že nastal s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023. To pa obenem pomeni, da izpodbijani sklep toženke v zvezi s priznanjem statusa stranskega udeleženca očitno več ne posega v tožničino pravico ali na njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Pri nujni Bpp gre za enak materialni cenzus, kot pri redni BPP, ter je na tej podlagi organ upravičen zavrniti prošnjo za nujno Bpp, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti podatki pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa, do BPP ni upravičen.
Glede na to, da je tožnik v prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika v zvezi s tem pozval na dopolnitev njegove vloge, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev izjemne BPP, glede na materialni kriterij iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, je tožbeni ugovor, da je organ zgrešil bistveno kršitev določb postopka utemeljen.
GZ člen 68, 68/2. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) člen 25, 25/1.
uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - projektna dokumentacija
Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja so morale biti (med drugim) priložene tako izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve (prva alineja drugega odstavka 68. člena GZ), kot tudi dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (druga alineja drugega odstavka 68. člena GZ). V primeru, da ni prišlo do odstopanj od projektne dokumentacije za pridobitev mnenj ter gradbenega dovoljenja in od projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, so se za načrte projektne dokumentacije izvedenih del šteli načrti projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (prvi odstavek 25. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov).
Stališče tožeče stranke, da je zadoščala že navedba načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, ni pravilno.
ZUstS člen 44. ZSZ člen 61, 61/1. ZDavNepr člen 33. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško (2015) člen 10, 10/1, 10/1-b, 15, 15/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neustavnost zakonske oziroma podzakonske ureditve - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - komunalna opremljenost zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - vrednost točke - exceptio illegalis
Glede na zakonsko podlago, ki je obstajala že v času sprejema Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško, Odlok in na njegovi podlagi sprejet Sklep nista nezakonita zgolj zato, ker sta bila sprejeta po 1. 1. 2014.2 Sodišče zato ni imelo podlage, da samo iz tega razloga zavrne njuno uporabo (exceptio illegalis).
Glede točkovanja navedenih zemljišč zaradi dostopnosti do plinskega omrežja, med strankama niti ni sporno, da na tožnikovih zemljiščih ni izveden individualni priključek na plinsko omrežje. Vendar to za dodelitev točk po postavki za dostopnost do plinskega omrežja ni bistveno. Pravno pomembno je namreč, da se po točki b) prvega odstavka 10. člena Odloka za s plinsko napeljavo opremljeno zemljišče šteje zemljišče, na katerem je možen priključek na plin. Zemljišče, na katerem je možen priključek, pa je tisto zemljišče, ki se na plinsko omrežje lahko priključi zgolj z izgradnjo individualnega dela priključka, ki je breme lastnika zemljišča.
ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Upoštevajoč strukturo vprašanj, njihovo vsebino in vrstni red ter odgovore tožnika, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v celoti izpolnila svojo obveznost iz člena 4(1) Kvalifikacijske direktive in določb ZMZ-1.
Ker tožnik tudi v nadaljnjem roku 6 mesecev, šteto od datuma zapadlosti pristojbine, pristojbine nesporno ni poravnal, je toženka po presoji sodišča pravilno štela, da so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 110. člena ZIL-1, posledično pa je pravilno ugotovila tudi, da je tožnikov patent naslednji dan po datumu zapadlosti pristojbine za 11. leto (tj. 17. 12. 2019) prenehal veljati.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - pravica do izjave
Tožnik je v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države navedel slabe ekonomske razmere, glede katerih pa je Vrhovno sodišče RS že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - območje natura 2000
V zadevi tako ni sporno, da so na delu kmetijska zemljišča, ki je v lasti tožnice, opravljeni posegi in sicer so postavljeni manjša lesena konstrukcija, betonski žar, leseni nadstrešek, manjša lesena lopa in betonski točkovni temelji, počitniška prikolica in betonski tlakovci ter zasejane smreke, kar tudi po presoji sodišča ni skladno z uporabo kmetijskega zemljišča po ZKZ za namene kmetijske proizvodnje, kar sta upravni organ prve stopnje in toženka argumentirano pojasnila. Tožnica pa drugačnih dokazil ne ponudi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - udeleženec postopka - pravica do pritožbe
Okrajno sodišče je tožnici priznalo položaj materialne udeleženke, zato zaključek toženke, da tožnica v navedenem postopku ni bila stranka postopka in da zato tudi ni upravičena do BPP, ni pravilen.
brezplačna pravna pomoč - vzajemnost - tujec - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče se strinja s tožnikom, da so bila v postopku dodelitev BPP kršena pravila postopka. Sodišče ugotavlja, da toženka tožnika s svojo ugotovitvijo, kot je izhajala iz CRP-ja, ni seznanila in mu s tem ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, predvsem upoštevaje, da je bila ugotovitev toženke diametralno nasprotna od zatrjevanja tožnika v prošnji za dodelitev BPP in je bilo navedeno dejstvo eno od odločilnih dejstev za sprejetje izpodbijane odločitve.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
Izvršilni naslov v izpodbijanem sklepu predstavlja izvršljiva odločba o odmeri davka na dediščine in darila št. DT 4222-13268/2017-9 z dne 26. 6. 2019, z datumom izvršljivosti 15. 8. 2019.
ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2. ZUS-1 člen 20, 20/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - nedovoljena tožbena novota - glavna obravnava - acte claire - Republika Kosovo
Tožnik je kot edini razlog, zakaj je zapustil Kosovo, navedel ekonomske težave in v povezavi s tem ni omenil strahu pred preganjanjem ali resno škodo zaradi spora v družini.
Tožnik v tožbi ne dodaja nič takega, kar bi kazalo na to, da bi pomanjkljivost, ko tožena stranka ni poskušala izvedeti še kaj več ali bolj konkretnega od tožnika na osebnem razgovoru lahko vplivala na zakonitost odločitve oziroma da bi sodišče moralo dopolnjevati ugotovitveni postopek v upravnem sporu na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi se nova dejstva nanašajo na informacije o stanju na Kosovu glede krvnega maščevanja, ki segajo nazaj v leto 2008, in tožnik niti ne zatrjuje, da se nanašajo na okoliščine v glavnem mestu Kosova. Druga nova okoliščina v tožbi pa je navedba, da je tožnikov brat napadel brata moža od tožnikove sestre in ga poškodoval, sestrin nekdanji mož pa se želi maščevati tožniku ali njegovemu bratu, ki je prav tako zapustil Kosovo. Informacije o krvnem maščevanju na Kosovu izpred 25 let, predložene šele v upravnem sporu, ter povsem nova okoliščina o tem, da naj bi tožnikov brat napadel moža pokojne sestre tožnika, ki se ne ujema z ničemer, kar je povedal tožnik v upravnem sporu, zaradi nerelevantnosti, nezanesljivosti, neprepričljivosti in pavšalnosti, ne vplivajo na oceno tožene stranke, da tožnik ni izkazal nobenih dejanj preganjanja oziroma groženj s strani brata pokojne sestre, kakor tudi ne nezmožnost zaščite, čeprav v situaciji, ko dejanj preganjanja ali groženj sploh niso izkazana, tudi ni treba ugotavljati, ali je država sposobna zaščititi prosilca. Izhajajoč iz specifičnih pravnih pravil na področju Skupne evropske azilne politike je za pravico do ustnega zaslišanja v sodnem postopku treba upoštevati predvsem: povezavo med sodnim postopkom in postopkom na prvi stopnji, kjer je bil opravljen osebni razgovor; da ima sodišče v spisu zapisnik oziroma dobesedni prepis osebnega razgovora, ki je pomembne element za sodišče pri izvajanju podrobne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj; da samo v primeru, da sodišče oceni, da lahko to presojo opravi zgolj na podlagi podatkov iz spisa, glede na okoliščine primera vključno z zapisnikom ali dobesednim prepisom osebnega razgovora s prosilcem v postopku na prvi stopnji, lahko odloči, da ne bo zaslišalo prosilca v okviru postopka s pravnim sredstvom, ki je bilo vloženo pri njem; v teh okoliščinah se namreč z možnostjo, da se ne opravi zaslišanje, upošteva interes držav članic in prosilcev, ki je naveden v uvodni izjavi 18 navedene direktive, da se o prošnjah za mednarodno zaščito odloči, kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave.
tožba - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški upravnega spora - pozneje izdan nov upravni akt - odprava upravne odločbe - ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Navedeno stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah I Up 271/2012 in I Up 206/2012.