ZTuj-2 člen 73, 73/1, 73/2, 85. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/4, 237, 237/2, 237/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja tujca - šolanje - otrok s posebnimi potrebami - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Med razlogi iz drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 za dovolitev zadrževanja tujca v državi nesporno ni razloga (varstva) družinskega oz. zasebnega življenja, kot sicer izhaja iz 8. člena EKČP, in ne varovanja največje otrokove koristi, kot sicer izhaja iz 3. člena KOP in drugega odstavka 7. člena KOI. Toženo stranko k temu zavezuje 5. člen Direktive o vračanju v zvezi s 47. členom Listine EU ter 7. členom Listine EU. Direktiva o vračanju zavezuje tako tudi organe RS, in sicer tudi v zvezi s presojo določb ZTuj-2, kar vključuje tudi 73. člen ZTuj-2.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je pridobila izjavo tožnikove partnerke, vendar pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika o navedenem ni seznanila. Tožnik v postopku ni imel možnosti, da se izjavi o ugotovitvah tožene stranke, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev upravnega postopka, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Prijaviteljeva sredstva, torej tista, ki jih priskrbi prijavitelj, so namenjena kritju vseh stroškov tekmovanja oziroma stroškov celotnega tekmovanja. Upravičeni stroški, ki jih uveljavlja, pa so le del vseh stroškov in zanje se ne smejo (hkrati) porabiti kotizacije. Z drugimi besedami, po pravilih obravnavanega Razpisa, lahko prijavitelj s kotizacijami poravna preostale upravičene stroške tekmovanj, le tistih upravičenih, za katera kandidira na Razpisu, ne sme. Za plačilo slednjih pride v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je, da se prepreči, da za določene upravičene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot kotizacije. To je smiselno in smotrno ter v tem pomenu se tudi uresniči načelo namenske porabe sredstev državnega proračuna (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Tožnik ni izkazal, da nova dejstva pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, ker so njegove navedbe v povezavi z dogodki in okoliščinami, ki jih je navedel pri drugem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka, presplošne in premalo konkretizirane.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pravni interes - zavrženje tožbe - samovoljna zapustitev azilnega doma
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik po izdaji izpodbijane odločbe samovoljno zapustil Azilni dom Ljubljana in se vanj ni vrnil v treh dneh. Navedeno pomeni, da tožnik očitno nima več namena uveljavljati pravice mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Upravno sodišče zato ugotavlja, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to tožbo in je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Prijavitelj ni bil upravičen do dodeljenih sredstev, če je že sam zagotovil kritje celotnih stroškov tekmovanja. S tega vidika je prišla v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je bil, da se prepreči, da za določene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot sponzorska sredstva (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - pravica do dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - mnenje komisije
Po pregledu mnenja Etične komisije sodišče ugotavlja, da iz mnenja niso razvidna nikakršna osebna stališča članov komisije, niti izjave posameznikov ali kakršnikoli drugi varovani podatki, ki bi se nanašali na člane komisije kot posameznike, temveč gre za skupno končno mnenje Etične komisije, ki deluje v okviru bolnišnice
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pojem družine
Pri stikih otroka s staršem gre po mnenju sodišča za povsem drug institut, kot ga predstavlja varstvo in vzgoja otroka s strani starša. Varstvo in vzgoja otroka s strani starša namreč poleg skupnega bivanja starša z otrokom (ves čas ali del časa) kot bistveno obsega odločanje o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, kar sta pomembna opredelilna elementa življenjske skupnosti starša z otrokom. Tudi preživljanje otroka ni okoliščina, ki bi bila opredelilna za ugotovitev obstoja življenjske skupnosti, kajti preživljanje otroka predstavlja (zgolj) zakonsko obveznost starša. Glede na povedano tako tožnik zmotno meni, da je s trditvami in dokazi o plačevanju preživnine in o obstoju stikov s hčerama, ne glede na to, da po njegovem zatrjevanju hčeri pri njem dejansko preživita vsaj polovico časa, dokazal obstoj življenjske skupnosti z njima in s tem družine.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/3, 6a. ZGD-1 člen 39, 39/1.
informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - postopek javnega naročila - izvajalec javne službe - zavrnitev tožbe
Ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila, se zahteva opredelitev do vsakega posameznega dokumenta v luči varstva poslovne skrivnosti in morebitnem vplivu razkritja informacij na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Trditveno in dokazno breme je na subjektu, katerega poslovna skrivnost se varuje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z ekonomskimi težavami ter z nezmožnostjo življenja v Maroku in njegove težave niso takšne narave, da bi predstavljale trajno in sistematično kršenje človekovih pravic. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da je Vlada Republike Slovenije 31. 3. 2022 z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav Maroko določila kot varno izvorno državo, v tožnikovih navedbah pa ni najti nobenih tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Maroko zanj ni varna izvorna država.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni nasprotoval, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
V konkretnem primeru je namreč izpodbijana odločba utemeljena dodatno tudi na ugotovitvi tožene stranke, da tožnik prihaja iz varne izvorne države, česar tožnik v upravnem sporu niti ne izpodbija.
ZOZKD člen 9, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 2, 3.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - lahek primer - odškodnina za duševne bolečine - enotna odškodnina zaradi kršitve dostojanstva - hospitalizacija
Iz ugotovljenega dejanskega stanja po presoji sodišča izhaja, da tožnikovega primera v skladu s Pravilnikom o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče opredeliti kot lahek primer. Iz 9. in 10. člena ZOZKD jasno izhaja, da je odškodnino za duševne bolečine treba razlikovati od odškodnine za telesne bolečine, odškodnino za kršitev dostojanstva (osebnosti) pa od ostalih oblik odškodnine za duševne bolečine. Stališče toženke, da je odškodnina za kršitev dostojanstva (osebnosti) v konkretnem primeru že zajeta v odškodnini za telesne bolečine oz. odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti, je tako že samo po sebi materialnopravno zmotno.
Tožnik očitno ni počakal na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ter na dokončanje postopka, saj niti njegov pooblaščenec na dan obravnave ne ve, kje se nahaja, azilni dom je samovoljno zapustil 3. 3. 2023 in se vanj ni vrnil, zato po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, s katerim izpodbija zakonitost odločitve o njegovi prošnji.
ZFPPIPP člen 108, 108/2, 108/2-6. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (2008) člen 17.
strokovni izpit - stečajni upravitelj - člani komisije - nepristranskost - strokovna ocena - odločanje o upravni stvari
Ker preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja ni odločanje o upravni stvari in ne odločanje v upravnem postopku, ne pridejo v poštev določbe ZUP glede vsebine zapisnika v zvezi s povzemanjem tožnikovih odgovorov na zastavljena vprašanja. Sprejeta ocena o ustnem delu obravnavanega izpita ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker je tožena stranka tožniku omogočila sodno varstvo, posledično pa tudi ni stvar upravnega spora.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - protispisnost - neobrazložena odločba
Organ, ki inšpekcijski nadzor opravlja, mora v obrazložitvi svoje odločbe, s katero ugotovi kršitev predpisa in naloži inšpekcijski ukrep, navesti, zakaj posamezno fizično ali pravno osebo (glede na relevanten materialni predpis) šteje za inšpekcijskega zavezanca (214. člen ZUP) (to še zlasti, če stranka argumentirano ugovarja, da ni zavezanec).
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se sporni objekt nahaja na meji med zemljiščema s parcelnima številkama ... in ..., obe k. o. Vič. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa (zemljiškoknjižni izpiski) izhaja, da se zemljišči s tema parcelnima številkama nahajata v katastrski občini 1721 Gradišče I. Gre za protispisnost v odločilnih dejstvih, to je v oznakah zemljiških parcel, s katerih mora tožnik odstraniti sporni objekt.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - račun - sestavine računa - pravica do izjave
Ni jasno, kateri od pogojev za odbitek vstopnega davka po prejetem računu naj ne bi bil izpolnjen. V izpodbijani odločbi se tozadevno navaja, da tožnik organa ni prepričal o nastanku poslovnega dogodka ter da organ ne more povezati prejetega računa z izdanimi. Če je prvostopenjski davčni organ s tem meril na neizpolnjenost prvega in osnovnega pogoja za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, bi moral ugotoviti okoliščine, ki bi kazale, da zaračunane storitve dejansko tožniku niso bile opravljene. Iz izpodbijane odločbe ni jasno, ali se tožniku očita, da zaračunane storitve sploh niso bile opravljene, ali da niso bile opravljene v zaračunanem obsegu, ali da jih ni opravila družba A.
ZMZ-1 člen 11. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 5, 5/1. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 30, 30/2, 30/2-1, 30/2-3.
stroški postopka - svetovalec za begunce - obrazložena vloga
Sporna vloga ne vsebuje nobenih bistveno novih, izvirno s tožničine strani oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, zaradi česar jo je tudi po presoji sodišča mogoče ovrednotiti le kot drugo vlogo po tretji alineji 2. točke tarifne številke 30 OT.
Odločba po tretjem odstavku 158. člena ZVO-1 ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč pomeni njena izdaja izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, (v tem primeru izrečenega) z dokončno, ne pa (še) pravnomočno odločbo inšpektorata.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - resna škoda - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik ni izkazal, da bi mu izvorna država s svojimi ukrepi dejansko onemogočala pravico do dela. Tožnik ni zatrjeval, da v Maroku kot Berber ni imel zagotovljenega dostopa do izobraževanja, zdravstvenih in ostalih bistvenih storitev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
tujec - odpoved prebivanja tujca - zelo hude posledice - nevarnost za varnost in obrambo države - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti - zmotna uporaba materialnega prava - začasna odredba
Glede na določbe ZTuj-2 obstoj razloga iz prvega odstavka 61. člena, kar je tudi pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh let, ne pomeni avtomatično, da mora upravni organ tujcu odpovedati stalno prebivanje (zakon namreč določa, da to lahko stori).
Začasni sklep o zavarovanju velja določen čas, v tožnikovem primeru je veljal do plačila davčne obveznosti, kot je bila ugotovljena z odločbo z dne 20. 12. 2019, kar jasno izhaja tudi iz 5. točke izreka izpodbijanega sklepa. Ker so bile, po ugotovljenem zgoraj, zavarovane davčne obveznosti v celoti izpolnjene, je izpodbijani sklep prenehal veljati, s tem pa so tudi prenehali njegovi pravni učinki na tožnikov pravni položaj.