pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena na podlagi 2. alinee 1. odstavka 52. člena ZDR, gre praviloma za nadomeščanje individualno določenega delavca, ne pa za nadomeščanje sorazmerno trajne odsotnosti delavcev zaradi porodniških dopustov, bolniških izostankov in podobnih odsotnosti. V slednjih primerih ne gre za nadomeščanje posameznega delavca, temveč za potrebo po zaposlitvi zadostnega števila delavcev za nedoločen čas, ki bodo učinkovito pokrivali redne potrebe po delu.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - navedba konkretnih odločitev sodišča - plačilo razlike med dnevnicami in terenskim dodatkom
Pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1 je omejen na primer odstopa od sodne prakse ali na neenotno sodno prakso, torej na primer, ki bi lahko predstavljal tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva. Glede na določbo o smiselni uporabi ZPP pa se je v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mogoče sklicevati tudi na nekatere od bistvenih kršitev določb ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vinjenost na delovnem mestu - krivda - pisna obdolžitev
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni posledica niti kazenskega niti disciplinskega postopka, ampak je zgolj ugotovitev, da je prišlo do kršenja pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni treba ugotoviti oblik krivde v kazenskopravnem smislu, saj zadošča zgolj ugotovitev, da je do kršenja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih obveznosti prišlo zaradi prihajanja na delo v vinjenem stanju, kar je že lahko resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ali je bila delavcu vročena pisna obdolžitev ali ne, je dejansko vprašanje. V listini, ki jo je delodajalec sicer poimenoval kot opozorilo in ne obdolžitev, sta bila vsebovana natančen razlog za možno odpoved in najava odpovedi, zato se šteje, da je bila pisna obdolžitev delavcu vročena.
Ker je delodajalec tožnika odjavil iz zavarovanja v času pripora, je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati, ne da bi za to obstajal katerikoli veljaven razlog iz 75. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved
Ker je direktor tožene stranke vedel že v mesecu juliju, da bo tožnikovo delo nepotrebno, je bila v mesecu decembru odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR.
pogodba o zaposlitvi - konkurenčna klavzula - odstop delodajalca od pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule
Upravičenost delavca do nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule se ugotavlja v trenutku prenehanja delovnega razmerja. Če je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena možnost, da delodajalec odstopi od konkurenčne klavzule, mora to storiti najkasneje do trenutka prenehanja delovnega razmerja, ne pa šele potem, ko se je delavec - ob spoštovanju prepovedi iz konkurenčne klavzule -, že zaposlil drugje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23716
ZKP člen 372, 372/1-5, 506.KZ člen 54.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Če sodišče ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe, v kateri je naložena posebna obveznost, in jo zajame v novi pogojni obsodbi, ob novi preizkusni dobi pa ne določi (povzame) obsojencu naložene izpolnitve posebne obveznosti iz prejšnje pogojne obsodbe, preklic zaradi neizpolnitve posebne obveznosti ni mogoč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23724
ZKP člen 18, 18/1, 148, 148/2, 371, 371/2.KZ člen 133, 133/2.
dokazni postopek - načelo neposrednosti - pravice obrambe - hear-say - prosta presoja dokazov - predkazenski postopek - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - lahka telesna poškodba - način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje
Uradni zaznamek o obvestilih, ki jih je policija zbrala od priče, nima dokazne vrednosti v smislu ugotavljanja dejanskega stanja in obdolženčeve krivde in je uporaben zgolj ob presojanju verodostojnosti izpovedbe določene priče.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-1. ZJRM člen 1, 11, 11/1-4.
prekršek zoper javni red in mir - obstoj prekrška - poseg v telesno integriteto - kršitev materialnih določb zakona
Določbe 1. člena ZJRM, da mora dejanje, ki naj pomeni prekršek zoper javni red in mir, povzročiti katero od posledic, kakršne so splošno predvidene v tej določbi, ne gre razlagati tako, da mora posledica (nemir, nerazpoloženje) vedno nastati pri širšem krogu ljudi, temveč lahko glede na njeno naravo zadošča, da nastane le pri posamezniku, to je oškodovancu.
ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 126, 126/13-3, 217, 217/2.
kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - menica - velika premoženjska škoda
Kaznivo dejanje goljufije se kaže v zlorabi namena pridobitve menic, ko je obsojenec menici, izdani v zavarovanje povsem drugega pravnega posla, skušal unovčiti za poplačilo neobstoječe terjatve. Ne glede na dejstvo, da je imela oškodovana družba ob poskusu unovčenja menice na svojem žiro računu le znesek (2.100.000,00 SIT), ki ne dosega kvalifikatorne okoliščine goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, to je velike premoženjske škode, pa pravilna ugotovitev, da je bil obsojenec trdno odločen, da si pridobi celoten znesek, na katerega je bila menica izpolnjena (16.160.000,00), četudi je računal, da ob predložitvi menice na žiro računu ne bo toliko sredstev, izkazuje obsojenčev naklep v smeri oškodovanja navedene družbe za tolikšen znesek.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS23712
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 10.
gospodarska kolaboracija s sovražnikom - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja
Gospodarska kolaboracija z okupatorjem, inkriminirana v 10. členu Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, pomeni nekaj več, kot le opravljanje (poslovne) dejavnosti podjetja na trgu. Presojati je treba pomen dogovora določenega podjetja z okupatorjem, ki pomeni istočasno priznavanje posebnega položaja okupatorju kot stranki v gospodarskem poslovanju oziroma ga je potrebno presojati tudi skozi obseg in pomembnost takšnega sodelovanja za okupatorja oziroma, kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja.
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/1, 164, 164/2, 220, 245, 371, 371/1-8.URS člen 36.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - dokazne prepovedi - predkazenski postopek - policijsko preiskovanje - preiskovalna dejanja - ogled - ogled kraja kaznivega dejanja - vstop v stanovanje - pravica do zasebnosti - hišna preiskava brez odredbe sodišča - zaseg predmetov - osebna preiskava
Obsojenec, ki je policiste povabil v svoje prostore, kot to izhaja iz zapisnika o ogledu, je s tem izrecno privolil v vstop policistov v stanovanje in ogled le tega, zato policija za ogled kraja kaznivega dejanja, ob katerem so bili najdeni in zavarovani sledovi kaznivega dejanja, ni potrebovala odredbe sodišča za vstop.
Sodbo je mogoče popraviti s sklepom le, če gre za očitno pomoto. Navedbe točk izreka prvostopne upravne odločbe v izreku sodbe vrhovnega sodišča, ki s tem izrekom niso zajete, ni mogoče popravljati s popravnim sklepom, zato je treba izdajo takega sklepa zavrniti.
delniška družba (d.d.) -vodenje poslov - poslovodstvo - pravice delničarjev - presoja veljavnosti pogodb - pravni interes delničarja za vložitev tožbe na ugovotovitev neveljavnosti pogodbe
Delničar nima niti posredno pravice do odločanja o veljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je sklenila delniška družba.
Znižanje vrednosti delnice zaradi neugodne prodajne pogodbe in manjša dividenda so gospodarske neugodnosti. Niso razlogi, zaradi katerih bi delničar imel pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe.
Delničar nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev neveljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je sklenila delniška družba.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajne dolžnice - zavarovanje terjatev z (bianco) akceptnimi nalogi - nalogi za izvršitev nakazil v tujino - pogodbe o terminskem nakupu tuje valute - tranzitna pogodbena razmerja
S tem ko je bil akceptni nalog unovčen, je tožena stranka (prevzemnica naročila oziroma upnica) dosegla izpolnitev svoje (z akceptnim nalogom zavarovane) terjatve od tožeče stranke (naročiteljice oziroma dolžnice). Zato je pravno vzeto šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč na podlagi uspešno unovčenega akceptnega naloga svojo terjatev poplačala v celoti, kar pomeni, da je na podlagi izpodbijanega dejanja prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki. Tožeča stranka ni le (pre)nakazala prejetega zneska od tožene stranke tretji osebi (toženkinemu upniku), temveč je namesto prejetega tolarskega zneska nakazala v tujino znesek v USD. Bistvo posamezne sklenjene pogodbe (razlog za njeno sklenitev) je bilo namreč v tem, da naj bi tožeča stranka (v dogovorjenem času) zagotovila devizna sredstva po ugodnem menjalnem tečaju. Tolarski znesek, ki ga je tožena stranka nakazala tožeči stranki, je bil kupnina za ameriške dolarje. Sklenjeno pogodbeno razmerje se zato v bistvenih elementih ni razlikovalo od tako imenovanih tranzitnih prodajnih razmerij, ko prodajalec predmet prodajne pogodbe (blago) izroči (dobavi) osebi, ki jo določi kupec. Ni razloga, da bi se tako pogodbeno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka obravnavalo drugače.
Tožeča stranka je s tem, ko je znesek v USD nakazala toženkinemu upniku, izpolnila svojo pogodbeno obveznost, ki jo je imela do tožene stranke. Pravno vzeto je šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je zato oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč z izpodbijanim dejanjem prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki.
razlaga pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev kredita - tipska pogodba - okvirni kratkoročni kredit - rok za vračilo kredita - zapadlost posameznih zneskov kredita - zastaranje medsebojnih terjatev iz pogodb v prometu blaga in storitev
Z določbo 2. člena Pogodbe I sta se pogodbeni stranki najprej dogovorili, da mora tožena stranka kredit vračati postopoma, v 12 mesecih od črpanja posameznega zneska kredita ("vračilni rok je 12 mesecev od črpanja"). Nato pa sta na koncu iste pogodbene določbe dodali zapis "skrajni rok je 22.1.1993". Glede na to, da gre za okvirni kredit, ki ga je imela tožena stranka po pogodbi možnost črpati najkasneje do 24.1.1992, je treba navedeno pogodbeno določbo razlagati tako, da je skrajni rok 22.12.1993 za vrnitev kredita predviden za tisti del kredita, ki bi ga tožena stranka črpala v pogodbeno dogovorjenem skrajnem roku za črpanje, torej 24.1.1992. Zato dogovor o vračilnem roku 12 mesecev od črpanja ne pomeni samo možnosti tožene stranke, da lahko posamezni znesek kredita vrne v 12 mesecih od njegovega črpanja, ampak predstavlja ta pogodbena določba njeno obveznost, da v navedenem roku vrača posamezne zneske kredita. Zato tudi zastaranje vsake posamezne terjatve na vrnitev kredita teče od izteka roka 12 mesecev za njegovo vrnitev.