oporni zid - dovolitev priglašenih del ali gradbeno dovoljenje - skladnost s pogoji odloka o pomožnih objektih
Za oporni zid, ki presega višino, določeno z občinskim odlokom, ne zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del, saj pri taki gradnji ne gre več za pomožni objekt.
ZUS-1 člen 65, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 94, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 67, 67/2. ZDDPO člen 9, 10, 11, 12, 46, 46/2, 49, 49/1. Slovenski računovodski standardi standard 21, 9. ZDavP-1 člen 406.
davek od dobička pravnih oseb - davčni odhodki - verodostojna listina - računovodski standardi - zamudne obresti - učinek ustavne odločbe na revizijski postopek
Zamudne obresti od odmerjenih davkov tečejo od dne izvršljivosti davčne odločbe. V davčni osnovi se upoštevajo le tisti davčni odhodki, ki so kot taki določeni z zakonom in so izkazani z verodostojno listino in v davčnih knjigah davčnega zavezanca.
ZOR člen 567, 600. ZDavP člen 39, 39/2, 39/3. ZDavP-1 člen 406.ZUS-1 člen 65, 65/1, 72, 72/2, 75, 75/3, 85, 86, 91, 94, 94/1, 107, 107/1, 107/2.
obračun davkov in prispevkov - zamudne obresti - pravna narava pogodb - verodostojne listine - ugotovitev davčne osnove na podlagi ocene - metodologija za oceno - ZUS-1 - revizija - pravnomočnost sodbe - upoštevanje ustavne odločbe
Zamudne obresti od neplačanih davkov tečejo od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Pri presoji pravne narave pogodbe ni pomemben njen naslov, temveč vsebina. Če davčni zavezanec o davčno upoštevnem odhodku nima verodostojne listine, se mu tak odhodek v davčni osnovi ne upošteva. Če davčni zavezanec ne vodi predpisanih knjig in drugih evidenc v skladu s predpisi, se njegova davčna osnova ugotovi na podlagi ocene. Pri tem se uporabi najprimernejša metoda po ZDavP.
Revizija je vložena zoper sodbo sodišča druge stopnje, čeprav je le-to odločilo, da ne dopusti revizije glede odločitve o tožbenem zahtevku za plačilo regresa za letni dopust in plačilo pogodbene kazni. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopuščeni reviziji. Revizije zoper ta del sodbe sodišča druge stopnje glede na navedeno odločitev ni mogoče vložiti, kar je imelo za posledico njeno zavrženje v tem obsegu.
ZZavar člen 282, 282/2-1, 282/3. ZZavar-B člen 126.
pravica do sodnega varstva po ZZavar - odločba o ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev - procesne predpostavke za tožbo
Ker je bila predmetna tožba vložena dne 14.4.1994, kar je pred spremembo določb drugega in tretjega odstavka 282. člena ZZavar (dne 7.5.2004), so se proti odločbi tožene stranke lahko vložila samo tista pravna sredstva, ki jih je dopuščal stari zakon. Dopustnost tožbe kot procesna predpostavka se namreč presoja glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Takrat pa Zavarovalnica glede na izrecno določbo 1. točke 2. odstavka 282. člena ZZavar ni imela pravice do sodnega varstva proti odločbi, s katero je Agencija zavrnila ugovor Zavarovalnice proti odredbi Agencije o odpravi ugotovljenih kršitev.
pravila borze - pravila in postopki poslovanja Ljubljanske borze - objava v državnem uradnem listu - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije članice uprave v borzno posredniški družbi - sistematično kršenje pravil - navidezni (aplikacijski) posli - borzno posredniška družba - borzna posrednica
Pravila borze, ki kot splošni pogoji poslovanja na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, saj določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki jih je sprejela uprava borze. Gre za pravila, ki jih je sprejel pristojen organ (uprava borze) in ki so bila pravilno objavljena (v Uradnem listu RS).
Pravila in postopki poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana, ki so veljala do uveljavitve ZTVP-1, je sprejela uprava borze, začela pa so veljati 8 dni po tem, ko jih je potrdila Agencija; to so pravila, katerim se člani borze, pooblaščeni udeleženci in izdajatelji "podredijo" na obligacijskopravni podlagi. Veljavnost teh pravil po Ustavi sicer ni bila pogojena z objavo v državnem uradnem listu (154. člen Ustave), je bila pa pogojena z Zakonom o Uradnem listu (Uradni list RS, št. 57/96). Vendar pa je treba upoštevati, da gre pri Pravilih in postopkih poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana za splošni akt, ki vsebuje strokovna pravila, namenjena ožjemu krogu naslovljencev, ki so bili na obstoj teh pravil in na to, da jih morajo upoštevati, opozorjeni v zakonih, ki urejajo njihovo poslovanje, kateri pa so bili objavljeni v državnem uradnem listu. Poleg tega pa ta pravila tudi po vsebini niso predstavljala nekega začetnega avtonomnega urejanja področja, temveč so pomenila le zapis že izoblikovane prakse glede posameznih strokovnih vprašanj.
Čeprav gre v konkretnem primeru za relativno majhno število kršitev, pa njihova časovna razporeditev (šest parov poslov, storjenih v treh dneh) kaže na to, da ne gre le za nekaj povsem slučajnih kršitev, ki bi bile posledica enega samega napačnega razmisleka tožeče stranke, temveč za tako ponavljajoče se ravnanje, ki v bistvenem ustreza resnemu in sistematičnemu kršenju Pravil borze, ki narekuje izrečeni ukrep odvzema dovoljenja.
Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno) vsebino. Tako je ugotovila, da sporni (aplikacijski) posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da se v nobenem paru poslov po njihovi sklenitvi in izvršitvi ni ničesar spremenilo glede lastništva vrednostnih papirjev, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.
247. člen ZTVP-1 ne velja samo za borzno posredniške družbe, ampak tudi za borzne posrednice (in članice uprave borzno posredniške družbe). Borzna posrednica je namreč praktično edina oseba, ki lahko opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu
Za ugotovitev obstoja utemeljenega poslovnega razloga ZDR ne določa minimalnega časa trajanja prenehanja potreb po delavčevem delu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni nezakonita, če so se nekaj mesecev po podani odpovedi pri toženi stranki ponovno pojavile potrebe po zaposlitvi dodatnih delavcev.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - dejansko opravljanje dela
Po določbi 1. odstavka 12. člena ZDR/90 delavec res ni mogel začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa delovno razmerje obstaja in je pogodba o zaposlitvi sklenjena, če je podano soglasje volj in če se je delo dejansko opravljalo. Oba pogoja je sodišče ugotovilo, kar pomeni, da so bili tožniki v delovnem razmerju z drugotoženo stranko tudi brez podpisane pogodbe o zaposlitvi. Ker so tožniki bili v delovnem razmerju, bi jim to lahko prenehalo samo iz razlogov, določenih v ZDR/90.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za odpoved
Ne samo, da pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR (da zaradi kršitve pogodbene obveznosti ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka) ni bil niti zatrjevan niti ugotavljan. Na pravilnost zaključka, da tega pogoja ni, kaže tudi izjava direktorja tožene stranke, da je tožniku ponudil redno odpoved iz poslovnih razlogov (kar je vezano na ustrezen odpovedni rok), če se odpove pravici do odpravnine. To kaže, da "zdravi odnosi" v kolektivu zaradi dejanja tožnika niso bili toliko omajani, da ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V 41. členu ZPP je urejena določitev stvarne pristojnosti sodišča, če se v eni tožbi uveljavlja več tožbenih zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno dejansko ali pravno podlago, se določi pristojnost sodišča po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (2. odstavek 41. člena ZPP). Ta določba hkrati ureja vrednost spornega predmeta, saj je 41. člen ZPP uvrščen v poglavje z naslovom "Ugotovitev vrednosti spornega predmeta" in vsebinsko dopolnjuje 39. člen kot temeljno določbo tega poglavja, 39. člen ZPP pa se izrecno nanaša tudi na ugotovitev pravice do revizije. Dolgoletna sodna praksa Vrhovnega sodišča zato uporablja 41. člen ZPP tudi za odločitev, ali je revizija v zvezi s posameznim zahtevkom dovoljena ali ne.
S sklepom o nedopustitvi ali dopustitvi stranske intervencije se zgolj odloči, ali je lahko v pravdi udeležena oseba, ki zase trdi, da je upravičena do položaja stranskega intervenienta. To pa ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
ZPP člen 3, 3/3, 318, 339, 339/1.ZDSS-1 člen 28, 77.ZPIZ-1 člen 187.ZPIZ člen 202. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 100. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 129. Zakon o pokojninskem zavarovanju (1957) člen 12, 14, 24, 27, 49. Uredba o vajencih (1952) člen 4, 11.
pokojninska doba - čas vajeništva - bistvena kršitev določb postopka - zamudna sodba v socialnem sporu
ZDSS-1 ne določa, da v socialnem sporu ne bi bilo mogoče izdati zamudne sodbe. Kljub uveljavljenemu načelu materialne resnice v teh sporih ZDSS-1 vsebuje celo posebne določbe v zvezi z zamudno sodbo (1. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki velja za delovne in socialne spore, in 77. člen ZDSS-1, ki se nanaša le na socialne spore). Izdaja zamudne sodbe je torej predvidena in kljub kogentnosti določb iz obveznega pokojninskega zavarovanja ni izključena, tako kot na primer v postopku v zakonskih sporih (1. odstavek 412. člena ZPP). Po 1. alineji 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1 se v pokojninsko dobo šteje zavarovalno dobo, doseženo po 1.1.2000 (po datumu uveljavitve ZPIZ-1), za nazaj pa zakon odpravlja le nekatere anomalije pri štetju pokojninske dobe. Za obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1 (razen, če bi bila z novim zakonom določena ugodnejša ureditev za nazaj) torej veljajo stari predpisi, kar izhaja iz 3. alineje 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1.
razrešitev direktorja - postopek - utemeljen razlog - odpravnina - načelo kontradiktornosti
Pri novih statusnih oblikah gospodarskih družb pri ocenjevanju uprav ne gre za formalno predpisane postopke in obstaja možnost razrešitve uprave že samo ob ugotovitvi utemeljenih razrešitvenih razlogov. Uprava je lahko ob razpravljanju in odločanju o njenem odpoklicu prisotna, lahko tudi ne, vendar zato ni kršeno načelo kontradiktornosti.
podjemna pogodba - razdrtje pogodbe - plačilo po podjemni pogodbi
Če naročnik po razdrtju podjemne pogodbe ugovarja plačilu preostanka dogovorjenega plačila (629. člen ZOR), mora podjemnik postaviti trditve (in jih po potrebi dokazati), ne le glede preostanka dogovorjenega plačila, temveč tudi glede odtegljajev (to je stroškov, ki jih ni imel, pa bi jih bil moral imeti, zaslužka drugje in opuščenega zaslužka drugje). Če tega podjemnik ne stori, ni upravičen do preostanka dogovorjenega plačila.
SKPgd člen 14. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 20, 20/1, 20/1-1.
razporeditev delavca iz kraja v kraj – čas, potreben za prihod na delo in z dela
Po določbi 1. alineje 1. odstavka 20. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji lahko delodajalec delavca brez njegovega soglasja razporedi izven kraja zaposlitve v drug kraj, če delavec za prihod od doma do službe in odhod iz službe do doma ne potrebuje dnevno več kot tri ure. Besedilo navedene določbe nakazuje na ugotavljanje časa trajanja potovanja „od doma do službe“ in ne le na čas potovanja od kraja bivanja do kraja zaposlitve.
vojaška dolžnost - razporejanje - količnik za določitev osnovne plače
Sodišče ne more razporejati delavcev na konkretna delovna mesta oziroma na vojaške dolžnosti. Praviloma tudi delodajalcu ne more nalagati kaj takega, saj je razporejanje delavcev v izključni pristojnosti delodajalca. Sodišče presoja le pravilnost in zakonitost razporeditve na delovno mesto, na katero je delavec razporejen z dokončnim sklepom, v primeru poklicnih vojakov pa z ukazom pristojnega vojaškega starešine.
ZPP člen 41, 41/2, 183, 300, 339, 339/1, 370, 370/1, 370/1-2, 377.ZJU člen 154. Sodni red člen 285, 285/3, 296, 296/4.
revizija - nasprotna tožba - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb postopka - združitev pravd - javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - sporna vrednost predmeta
Tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine za neizrabljene dneve dopusta za leto 2003 in izplačilo 16 nadur temelji na samostojni dejanski in pravni podlagi (2. odstavek 41. člena ZPP), vrednost tega zahtevka pa ni opredeljena po višini - tudi če bi bila, ne bi dosegla revizijskega minimuma 1.000.000,00 tolarjev oziroma ustrezne protivrednosti v eurih. V tem obsegu je bilo zato potrebno revizijo zavreči. Sodišče druge stopnje nepravilno navaja, kakšno tožbo je tožena stranka vložila proti tožnici - vložila je namreč nasprotno tožbo in ne samostojne tožbe -, vendar v zvezi s tem ni moglo zagrešiti bistvene kršitve določb postopka, ker naj ne bi spoštovalo določbe 183. člena ZPP. Ta določa le možnost vložitve nasprotne tožbe do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje, ne vsebuje pa pravil o tem, ali mora sodišče prve stopnje (torej ne sodišče druge stopnje) tožbo in nasprotno tožbo obravnavati skupaj ali ločeno. Nasprotno tožbo je potrebno vpisati pod novo opravilno številko na podlagi Sodnega reda. Sodišče nato najprej ugotovi, ali so sploh izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP za nasprotno tožbo. Če pogojev ni, sicer takšne tožbe ne zavrže, pač pa mora šteti, da gre za samostojno tožbo. Če nasprotno tožbo dovoli, je pravilno, da se zahtevek iz tožbe iz nasprotne tožbe obravnavata skupaj, ni pa to obvezno. O združitvi več pravd pred istim sodiščem med istimi osebami odloča senat. Pogoji za nasprotno tožbo niso bili podani, saj zahtevek nasprotne tožbe ni v zvezi s tožbenim zahtevkom, z nasprotno tožbo se ni zahtevala ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku, zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe pa se tudi ne bi mogla pobotati - že zaradi tega, ker tožnica zahtevka za odškodnino za neizrabljene dneve dopusta in izplačilo nadur sploh ni postavila v določenem znesku.
prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
Ker zoper odločitev delodajalca o ugovoru delavca ZTPDR ne predvideva pritožbe, tako vložena pritožba ne prepreči teka roka za vložitev tožbe. Pri tem vprašanje, ali je o ugovoru delavca odločil pristojni ali nepristojni organ delodajalca, ne vpliva na drugačen zaključek.
pobot - pobotni ugovor - zastarana terjatev - zahteva za varstvo zakonitosti
314. člen OZ dovoljuje pobotanje nezastarane terjatve z nasprotno terjatvijo, ki je bila v trenutku, ko je bila podana pobotna izjava, že zastarana. Predpostavka za pobotanje z zastarano nasprotno terjatvijo je, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot.