ZPP člen 394, 394/1-10, 398. ZDR (1990) člen 105. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3.
prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo - razumni rok - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pravnomočna sodba
Pravnomočna sodba v sporu med drugimi strankami o podobnem pravnem vprašanju, ne da bi obstajala dejanska povezava med strankami v tem in drugem sporu, ne more predstavljati novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo oziroma ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Obnovitveni razlog po določbi 10. točke 394. člena ZPP so lahko le takšna dejstva oziroma dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Zahteva po spoštovanju razumnih rokov pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja izhaja iz Konvencije št. 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki v 3. odstavku 8. člena določa, da se šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku. Ker ta rok v naših predpisih ni povsem natančno določen, saj ga ZTPDR določa kot prekluzivnega, ZDR pa ga pušča odprtega, ga mora kot pravni standard, v odvisnosti od okoliščin primera, določiti sodišče. Iz večjega števila sodnih odločb s podobno problematiko je razvidno, da o razumnem roku za sodno varstvo nikakor ni mogoče govoriti v primeru, ko je poteklo skoraj 11 let od prenehanja delovnega razmerja do vložitve podrejenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila neposredno pred sodiščem.
Tožnikovo odklanjanje izobraževanja brez upravičenega razloga je po pravilniku o odgovornosti tožene stranke in po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi praktično izenačeno z odklonitvijo del in nalog brez upravičenega razloga, za tako kršitev delovnih obveznosti pa je v pravilniku o odgovornosti določena disciplinska sankcija obveznega prenehanja delovnega razmerja.
zavod - imenovanje direktorja - delovne izkušnje - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je bila pri izbiri direktorja dolžna upoštevati določbe svojega statuta o pogojih za imenovanje kandidata na delovno mesto direktorja zavoda. Delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih so objektivno ugotovljive in niso odvisne od pavšalnih ugotovitev sveta zavoda, ki nimajo stvarne podlage.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - osnova za izračun odpravnine - odločba ustavnega sodišča - zakonske zamudne obresti
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katero se sklicuje pritožnik, lahko pomeni le del materialnopravne podlage sodbe, ne pa sodne prakse v smislu 2. alinee 1. odstavka 32. člena ZDSS-1.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije - pravica do revizije - pravni interes za vložitev revizije - prenehanje stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - prenehanje stranke pred vročitvijo sodbe sodišča druge stopnje - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Ker tožeča stranka nima pravnega naslednika, se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati (primerjaj prvi odstavek 208. člena ZPP). Vložene revizije se nikoli ne bo moglo obravnavati, kar pa pomeni, da tožena stranka zanjo nima pravnega interesa.
dokazovanje - zaslišanje priče - odškodninska odgovornost - pogajanja - opustitev pogajanj - pomen nezatrjevanega dejstva o katerem izpoveduje priča
Če priča izpove neko dejstvo, ki doslej v postopku ni bilo zatrjevano, se to dejstvo ne upošteva, razen če ena od strank po končanem pričanju ne postavi ustrezne trditve.
Predpostavka odškodninske odgovornosti po drugem in tretjem odstavku 20. člena OZ, je, da so obstajala pogajanja med strankama. Za pogajanje je značilno dejanje ponudb in nasprotnih ponudb. Do pogajanj pa ni niti prišlo. Ker podžupan ni zakonski zastopnik tožene stranke, njegove izjave volje tožene stranke ne zavezujejo. V njenem imenu ne more niti dati ponudbe niti je sprejeti.
Ker je bila ugotovljena tožnikova delazmožnost v okviru sicer omejene delazmožnosti, zaradi katere je bil uvrščen v II. kategorijo invalidnosti, v spornih dneh tožnik ni bil upravičen do bolniškega staleža.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pravni interes za revizijo - odpravljena odločba tožene stranke - revizija tožene stranke
V obravnavani zadevi ima tožena stranka položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje, dolžnost ravnanja po pravnomočni sodni odločbi pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do obrambe z zagovornikom - obvezna formalna obramba - kazenska sankcija - predlog državnega tožilca - sklicevanje na Protokol k EKČP
Sklicevanje na vsebino 7. člena Protokola št. 14 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je brezpredmetno, ker gre za postopkovne določbe, ki veljajo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Ker je bila odločba, katere ničnost predlaga tožnik, že odpravljena po nadzorstveni pravici in torej ne obstoji, ni potrebe po zagotovitvi pravne varnosti tožnika s tem, da se ugotovi njena ničnost. Pravne posledice odprave odločbe po nadzorstveni pravici so enake kot pravne posledice ugotovitve ničnosti.
ZKP člen 340, 340/1.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - posredna izvedba dokazov - branje zapisnika o zaslišanju priče - dokazni sklep
Za branje zapisnika o zaslišanju priče, ki prebiva v tujini in na glavno obravnavo ne pride, kljub temu, da je bila nanjo pravilno vabljena, ni pomembno, ali priča na glavno obravnavo ne more ali noče priti ali bi le težko prišla k sodišču. Zavrnitev dokaznega predloga, ki mu je sodišče pred tem že ugodilo, ni ovira, da sodišče takšnega svojega sklepa kasneje ne bi spremenilo oziroma ga preklicalo
ZKP člen 117, 117/1, 118, 119, 120, 126.ZPP člen 138.
vročanje - osebna vročitev - pravica do obrambe z zagovornikom - vročitev neposredno pri organu - vročitev odvetniku - subsidiarna uporaba ZPP - pooblaščeni delavec odvetnikove pisarne
Besedno zvezo "pooblaščeni delavec odvetnikove pisarne" v 138. členu ZPP v zvezi s 126. členom ZKP je mogoče razlagati v tem smislu, da pooblaščenec ni (nujno) oseba, ki je zaposlena pri odvetniku, da pa mora pri prevzemu pisanj na sodišču razpolagati s formalnim pisnim pooblastilom odvetnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti - prenehanje funkcije zagovornika po uradni dolžnosti - pooblastilo za zastopanje - vloge - nepopolna vloga - poziv na predložitev pooblastila - pravočasnost - preizkus dovoljenosti in pravočasnosti pravnega sredstva - dovoljenost v času roka za vložitev - pravice obrambe - predkazenski postopek - zbiranje obvestil od osumljenca - zaslišanje osumljenca
Kasnejša sprememba statusa vložnika zahteve za varstvo zakonitosti ne more spremeniti njegovega procesnega položaja. Dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti se presoja glede na status, ki ga je imela oseba znotraj roka, predvidenega za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - plačilo denarnega zneska - višina premoženjske koristi
Kot premoženjsko korist se upošteva premoženje, s katerim storilec razpolaga ob dokončanju kaznivega dejanja, ne glede na to, ali storilec s kaznivim dejanjem pridobljen predmet uniči. Kolikor pa storilec z ukradenim premoženjem pridobi določene koristi (npr. obresti od izposoje ukradenega denarja) bo sodišče kot protipravno premoženjsko korist odvzelo tudi to (dodatno) povečanje njegovega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23769
ZKP člen 201, 201/1-3.KZ člen 311, 311/3.
pripor - pogoji za pripor - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - ponovitvena nevarnost
Na oceno, da je podana ponovitvena nevarnost, zaradi katere se odreja pripor, pripravljenost osumljenčevih staršev in brata, da osumljenca sprejmejo na dom, ne more vplivati.
ZSKZ člen 7, 7/1. ZDEN člen 60, 60/1. ZUS-1 člen 76.
stranka v postopku denacionalizacije – upravljalec gozdov
Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj (2. odstavek 60. člena ZDen). ZSKZ v 1. odstavku 7. člena določa, da prenos gozdov na sklad ne vpliva na pravico upravljalcev, da nadaljujejo z uporabo in upravljanjem gozdov, če jih izkoriščajo sami kot dober gospodar, do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožeči stranki glede na navedene določbe ZDen in ZSKZ ni mogoče odrekati statusa stranke v denacionalizacijskem postopku, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, kot to ugovarja stranka z interesom v svoji pritožbi.
Za kršitev pravice obrambe zaradi zavrnitve njenih dokaznih predlogov gre, če je sodišče neutemeljeno zavrnilo pravno relevanten dokaz v korist obdolženca.
zahteva za obnovo - formalni preizkus zahteve - zavrženje zahteve za obnovo - razlogi za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Obnovitveni razlog po 3. točki 1. odstavka 410. člena ZKP ni podan, če bi nova dejstva ali novi dokazi pri nespremenjeni pravni opredelitvi kaznivega dejanja utegnili povzročiti samo izrek milejše kazenske sankcije. Sodišče se ne more in ne sme spuščati v oceno dokazov, na katere se sklicuje zahteva za obnovo postopka in ki niso bili izvedeni, pač pa jih sme presojati le z vidika relevantnosti pogojev za obnovo postopka.