obnova postopka carinjenja – sklep o dovolitvi obnove – - ponarejeno potrdilo o poreklu
Ni podlage za pritožbeni ugovor, da gre za odstop od ustaljene sodne prakse. Tudi za carinski postopek veljajo določbe o obnovi, ki se lahko dovoli tudi po uradni dolžnosti.
pospešeni postopek – zavrnitev prošnje vložene iz ekonomskih razlogov
Po določbi 35. člena ZAzil pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja (1. alineja 2. odstavka), enako lahko organ odloči tudi v primeru, če ugotovi, da je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zavest o prepovedanosti - kazenska odgovornost - pravna zmota
Za ugotovitev o obstoju obsojenčeve zavesti o prepovedanosti storjenega kaznivega dejanja ni potrebno, da storilec pozna vsebino pravne definicije ustreznega pojma, ampak zadošča že, da storilec razume socialni pomen dogajanja.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - odstranitev objekta - težko popravljiva škoda
Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da pri izvrševanju inšpekcijskih odločb oziroma rušitvah objektov vedno nastanejo stroški, katerih višina je odvisna od obsega gradnje oziroma rušitvenih del, da pa tožnik ne navaja druge škode, ki bi nastala z odstranitvijo spornega objekta. Tudi pritožbeno sodišče je mnenja, da vsake škode, ki nastane z odstranitvijo nelegalne gradnje, ni šteti za težko popravljive.
denacionalizacija - podjetje v mešani lastnini - vračilo nepremičnin v naravi - bagatelni vložki - špekulativno ravnanje - odločba ustavnega sodišča
Razlage kaj so bagatelni lastninski deleži, Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-72/93 z dne 20.4.1995 (Uradni list RS, št. 25/95) ni podalo, je pa v 24. točki te odločbe zapisalo, da izjemo od ureditve, ki bi zavezovala k vračanju sredstev v naravi, pomenijo le primeri, ko se pri obravnavanju posameznega primera posebej izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi. Ugotovitev nesorazmerja med zasebnim in družbenim kapitalom v mešanem podjetju, ki izključuje uporabo 4. odstavka 16. člena ZDen, je po presoji sodišča v tem konkretnem primeru pravilna, saj temelji na strokovnem mnenju izvedenke finančne stroke, ki je pripravila več izračunov, vsi pa izkazujejo, da je zahtevano premoženje denacionalizacijskih upravičencev znatno več vredno kot zasebni lastninski vložek v podjetje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23710
ZKP člen 148, 148/2, 242, 372, 372/1-4.KZ člen 212, 212/1-1, 212/1-3.ZPol člen 35a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoznava - predkazenski postopek - prepoznava po fotografijah - prepoznava na policiji - uradni zaznamek o prepoznavi - izpovedba priče - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - velika tatvina - vdor - bankomat - posebno predrzen način - tveganje prijetja - majhna premoženjska vrednost
Na prepoznavo v predkazenskem postopku sodišče ne more neposredno opreti dejanskih ugotovitev, toda z zaslišanjem priče, ki je opravila prepoznavo po fotografijah, se sodišče seznani s potekom in rezultatom prepoznave in s tem postane zapisnik oziroma uradni zaznamek o prepoznavi sestavni del izpovedbe, na katero se sodba lahko opira.
Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor, na primer do ključa, kartice in pin kode za bankomat, ki imata enako funkcijo kot ključ. Če način pridobitve takega sredstva kaže na večjo voljo in s tem na povečano nevarnost storilca kot pri storitvi navadne tatvine, bo tatvina prerasla v kvalificirano obliko.
ZKP člen 355, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - načelo in dubio pro reo - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb
Načelo in dubio pro reo ne pomeni regulatorja presoje dokazov, temveč se uporabi le, ko je dokazna presoja sprejeta. Navedeno načelo zato ni kršeno že takrat, ko bi pri sodniku po obdolženčevi presoji moral nastati dvom, ampak le tedaj, če kljub dejansko obstoječemu dvomu sodišče izreče obsodilno sodbo.
ničnost odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - ničnost odločbe odpravljene po nadzorstveni pravici
Ker je izdaja odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila o dejstvu iz uradne evidence izrecno predvidene v določbi 171. člena ZUP 1986, taka odločba ni nična iz razloga 1. točke 279. člena ZUP in ker se taka odločba - negativno potrdilo ne izvršuje, tudi ni podan ničnostni razlog iz 3. točke 279. člena ZUP.
dovoljenost revizije - odpravljena odločba tožene stranke - revizija stranke z interesom - pravni interes za revizijo
Zgolj potencialna možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna kot je bila tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, za revizijo ne zadošča. Zato je revizijsko sodišče vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
ZIKS člen 145, 145a, 145č.ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen15, 17, 18, 40, 51.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - vračanje v naravi - naravna znamenitost - nepremičnine izvzete iz pravnega prometa - javno dobro
V obravnavani zadevi je bistvena določba 3. odstavka 18. člena ZDen, da se nepremičnine, ki so po predpisu o varstvu naravne in kulturne dediščine razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, vračajo pod pogoji iz ZDen. Ne glede na izključitve in omejitve glede možnosti pridobivanja lastninske pravice v drugih zakonih torej ta specialna določba določa, da se naravne znamenitosti (načeloma) vračajo. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire iz 19. člena ZDen.
obnova postopka - nov dokaz - ugotovitve očetovstva - očetovstvo ugotovljeno s pomočjo DNK analize
Postopek ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je povsem specifičen dokazni postopek, saj je v njem z naravoslovno znanstveno metodo dognana materialna resnica (to je očetovstvo osebe, katere vzorci so analizirani). Zanesljivost te znanstvene metode pa je, kot rečeno, izjemna, največja možna in tako onkraj razumnega dvoma. Revidentovo laično in neargumentirano zoperstavljanje znanosti je tako neresno. Odločitev nižjih sodišč, da dokaz z izvedencem antropologom ne bi mogel privesti do za toženca ugodnejše rešitve, pa pravilna.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 32, 32/2, 64, 64/3, 65, 65/1-2, 83, 83/3, 84, 84/2, 89.ZUP člen 281, 281/1.URS člen 153, 153/3.
ZUS-1 - revizija zoper sodbo prvostopnega sodišča, s katero je bil odpravljen upravni akt - začasna odredba po 84. členu ZUS-1
Če je s prvostopno sodbo upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek, zoper tako sodbo revizija ni dopustna in se jo zavrže. Če je revizija zavržena, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1, zato se predlog zavrže.
dovoljenost revizije - deljive obveznosti - delitev terjatev med upnike - aktivni sosporniki - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker v izreku sodbe ni določeno, kako se denarna terjatev deli med upnike, velja pravilo o enakih delih. Pravilo, po katerem se pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, se namreč v primeru, ko se uveljavljajo zahtevki zoper več tožencev, po analogiji uporablja tudi za aktivno sosporništvo.
pritožba vložena po pooblaščencu - pravniški državni izpit - nedovoljena pritožba - zavrženje
Ker je pritožbo vložil le tožnikov pooblaščenec, ki ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoj iz 2. odstavka 22. člena ZUS-1, je sodišče štelo, da pritožbe ni vložil tožnik sam, pač pa oseba, ki te pravice ni imela. Zato je sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
vznemirjanje lastninske pravice - etažna lastnina - solastnina - podstrešje - ustanovitev etažne lastnine
Dobrohotna pravna razlaga bi spričo nekdanjega vsesplošnega stvarnopravnega nereda v slovenskem pravnem prostoru terjala zaščito pred nasilnim spreminjanjem dotlejšnje uporabe nepremičnine (npr. vznemirjanje solastnika v uporabi stanovanja v večstanovanjski hiši, ki ni razdeljena na etaže). Vendar pri spornem delu podstrešja ne gre za tak primer (ravno tožnika sta namreč tista, ki želita spremembo dosedanje razdelitve v naravi), pa tudi postopek z negatorno tožbo ne bi predstavljal ustrezne pravne poti za tovrstno varstvo. Očitno namreč je, da gre v obravnavani zadevi za spor med solastniki glede razdelitve nepremičnine, za kar pravni red nudi ustrezna pravna sredstva.
ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna odgovornost - ravnanje oškodovanca - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odškodninski spor - delo v bližini visokonapetostnih električnih vodnikov - transformatorske postaje - povprečna skrbnost
Škoda ne izvira iz "dela na višini v neposredni bližini električnih vodnikov z visoko napetostjo" kot nevarne dejavnosti izvajalca gradbenih del, če si je tožnik, ki se je po za plezanje nepredvideni (nenamenjeni?) železni konstrukciji (v nasprotju z odredbami, napotki in navodili delodajalca kot izvajalca del) samovoljno povzpel v bližino električnih vodnikov, sam ustvaril nevarne pogoje dela, v katerih je posledično prišlo do njegovega poškodovanja.
povrnitev škode - odgovornost za delavce - uporaba zakonskih določb, glede katerih je kasneje ugotovljena neskladnost z ustavo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Spoštovanje zakona in ravnanje v skladu z njim samo po sebi ne more predstavljati protipravnega ravnanja.