razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revizijski postopek ni več tisti del pravdnega postopka, v katerem bi bilo mogoče izpodbijati posamezne dejanske ugotovitve kot sporne ob sklicevanju na dokazne listine, pričanja in podatke spisa. Ker obsežne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah nižjih sodišč, neupoštevanih dejstvih in napačnih ocenah pomenijo prav to, izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa morebiti pojasnjevanja zmotne uporabe zakonskega materialnega prava, revizijsko sodišče nanje ni odgovarjalo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - presoja pritožbenih navedb - identiteta med obtožbo in sodbo - pisno izdelana sodba - osebni podatki obdolženca - zagovornik - obvezna obramba z zagovornikom - prenehanje funkcije zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - prepovedan prehod čez državno mejo - vključenost v nadaljevano kaznivo dejanje - ne bis in idem - kazenska sankcija - primernost kazni - varnostni ukrep - odvzem predmetov - protipravna premoženjska korist
Zahtevana identiteta med obtožbo in sodbo sodišča ne veže v tolikšni meri, da v sodbi ne bi moglo samo popraviti podatkov, ki so v obtožbi pomotoma napisani.
Če bi bil obsojenec res dvakrat obsojen za isto dejanje, bi to predstavljalo kršitev zakona, vendar bi moral obsojenec to izpodbijati v tistem postopku, v katerem bi bil ponovno spoznan za krivega istega kaznivega dejanja.
ZPIZ-1 člen 123, 123/2, 123/4, 431. Zakon o starostnem zavarovanju kmetovčlen 8, 15, 17, 22.
starostno zavarovanje kmeta - pravica do dela vdovske pokojnine
Tožnica po pokojnem možu - uživalcu starostne kmečke pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK - Uradni list SRS, št. 13/72 in nadalj.), ni bila upravičena do vdovske pokojnine, ta pravica pa ji tudi ne pripada po kasnejših zakonih, ki so se v prehodnih in končnih določbah za obravnavane primere še vedno sklicevali na prejšnji sistem starostnega zavarovanja kmetov in niso določili večjega obsega pravic, kot je iz tega sistema izhajal. Tožnica zato poleg pravice do kmečke starostne pokojnine, ki jo uživa, ni pridobila pravice do vdovske (oziroma pred tem družinske) pokojnine po pokojnem možu, zaradi česar tudi ni mogla pridobiti pravice do dela zneska vdovske pokojnine poleg svoje starostne pokojnine.
ZP-1 člen 51, 51/4, 53, 53/1, 54, 136, 155, 155/1-8.
prekršek neznatnega pomena - odločitev prekrškovnega organa - hitri postopek - opozorilo - sodba, s katero se postopek ustavi - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Institut prekrška neznatnega pomena je procesni institut. Kršitev zakona, uredbe vlade ali odloka samoupravne skupnosti, ki je določena kot prekršek in je zanjo predpisana sankcija, je prekršek, pa čeprav je njegov pomen neznaten, ker je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica. Dejstvo, da gre za prekršek neznatnega pomena, bi lahko vplivalo le na odločanje prekrškovnega organa, če bi obstajale posebne okoliščine, ki bi kazale, da postopek ne bi bil smotrn.
Po opravljeni primerjavi tožnikovega šolanja v Nemčiji (B.) s programom slovenske gimnazije je tožena stranka glede na 1. odstavek 8. člena ZNTPS pravilno in zakonito ugotovila, da obstajajo bistvene razlike tako v trajanju, kot v obsegu in vsebini izobraževanja, saj je tožnik obiskoval le tri letnike srednje šole, v primerjavi s programom slovenske gimnazije pa mu za 3. letnik gimnazije manjkajo štirje predmeti ter vsi predmeti za 4. letnik gimnazije in končanje izobraževanja. Zaradi razlik v obsegu in vsebini programa za 3. letnik je tožena stranka utemeljeno upoštevala, da je tožnik opravil dva AP izpita in mu kljub temu, da se ni izobrazil iz vseh predmetov, ki so predpisani za 3. letnik gimnazije, pravilno priznala pridobljeno izobrazbo kot enakovredno 3. letniku srednjega izobraževanja gimnazije v Republiki Sloveniji.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tudi, če bi tožnica na novo pridobljene podatke iz Arhiva RS uporabila v prejšnjem postopku, po oceni sodišča ne bi pripeljali do drugačnih ugotovitev v zvezi z državljanstvom, saj se v njih potrjuje madžarsko državljanstvo. Kot novo dejstvo sodišče ne more upoštevati članek, objavljen v reviji: Dignitas 2, kot tudi ne novejše sodne prakse Evropskega sodišča, zato zavrača kot neutemeljene tožničine revizijske ugovore, ki nimajo opore v taksativno naštetih točkah od 1 do 10 točke 260. člena ZUP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09632
ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 377.ZZZDR člen 133.ZOR člen 371, 373, 373/3, 381, 381-2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje - zadržanje zastaranja
Ker se pri opredelitvi revizijsko sporne vrednosti upošteva le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev, tožničina revizija proti zavrnitvi njene pritožbe ni dovoljena.
Čeprav je izvor tožničine verzijske terjatve v obravnavani zadevi res otrokova preživninska terjatev, pa gre samo za to povezavo, medtem ko sta upnika preživninske in verzijske terjatve različna, različna pa je tudi pravna narava in lahko tudi dejanski obseg terjatve. Tožnica in toženec nista v takem razmerju, da bi obstajali razlogi za zadržanje zastaranja, zakon pa tudi ne določa, da pravica do verzije ne zastara. Zato se tožnica neutemeljeno zavzema za analogno uporabo navedenih zakonskih določb.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23751
ZKP člen 148, 148/3, 372, 372/1-4.
predkazenski postopek - zbiranje obvestil - informativni razgovor s policisti - kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni dovoljena takrat, kadar bi zajela dvoje ali več kaznivih dejanj, ki pomenijo napad na osebo ali osebnostne vrednote, ker bi to pomenilo depersonalizacijo človekovih temeljnih pravic in svoboščin v kazenskem pravu. V takih primerih je izjemoma mogoče ugotoviti obstoj nadaljevanega kaznivega dejanja, vendar le, ko so posamezna dejanja storjena na škodo istega oškodovanca, še posebej, če so bila ponovljena znotraj nekega širšega časovnega obdobja brez možnosti natančne opredelitve izvršitve za vsako dejanje posebej.
Nezakonitost ravnanja z uvoženim blagom predstavlja nepredložitev tega blaga carinskemu organu (1. odstavek 32. člena CZ) oziroma dejstvo, da za sporno blago ob vnosu v Slovenijo ni bila vložena carinske deklaracije.
zapisnik o glavni obravnavi - zapis poteka glavne obravnave - pripombe strank na zapisnik - domneva pravilnosti
Če stranke niso imele pripomb na zapisnik o glavni obravnavi, velja domneva, da se je to, kar je v njem zapisano, res dogajalo. Stranka sicer lahko izpodbija vsebino zapisnika tudi kasneje, vendar pa si s tem oteži položaj pri dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23706
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2.KZ člen 253.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izdaja nekritega čeka
Ček, ki ga je obsojenec podpisanega izročil prodajalki, ni imel kritja ne v trenutku izročitve, ne v času njegove izdaje (ko ga je prodajalka izpolnila z navedbo datuma in ostalimi sestavinami po Zakonu o čeku), kar je bistveno za obstoj kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - ugovor o pristojnosti - krajevna pristojnost po prebivališču toženca
Po drugem odstavku 62. člena ZIZ bi morebitni dogovor o krajevni pristojnosti izvršilno sodišče lahko upoštevalo samo, če bi ga upnica uveljavljala in določno označila že v predlogu za izvršbo ali če bi ga dolžnica uveljavljala že v ugovoru proti sklepu o izvršbi in dogovor tudi priložila.
zakonita predkupna pravica - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pogodbena predkupna pravica - smiselna uporaba ZOR - sodna praksa
V četrtem odstavku 533. člena ZOR določena smiselna uporaba pravil o prodaji s predkupno pravico tudi za zakonito predkupno pravico pomeni samo to, torej le smiselno uporabo, ne pa direktne uporabe ZOR. V poštev pride samo takrat, kadar določeno vprašanje v specialnem zakonu ni urejeno, in še takrat samo smiselno, torej skladno z razlago pomena specialne ureditve.
SZ za uveljavljanje zakonite predkupne pravice določa bolj formalne pogoje in tudi krajši rok v primerjavi z zakonsko ureditvijo pogodbene predkupne pravice v ZOR. Ker je omejitev lastninske pravice uvedena z zakonom, je tudi njena ureditev usmerjena v čim manjše omejevanje. SZ ne zahteva, da bi morale biti predkupnemu upravičencu znane vse bistvene sestavine sporne pogodbe in da zato rok za vložitev tožbe teče tudi, če mu ni znana kupnina. To predkupnemu upravičencu ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa kupnine prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - subjektivna ocena stranke - dolgotrajnost postopka
Z dolgotrajnostjo postopka in pavšalnim zatrjevanjem o nekonkretiziranih vplivih nekih centrov moči in nekih posameznikov ni mogoče utemeljiti razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
Finančna dejavnost podjetnika kot kriterij za opredelitev pojma poslovne listine je tako tista, ki jo ta izvaja navzven (npr. pri izpolnjevanju davčnih obveznosti) kot tudi tista, ki se nanaša na notranje poslovanje. Pomembnost listine se ocenjuje glede na njene pravne učinke v gospodarskem in finančnem poslovanju; če listina dokazuje določena pravno pomembna dejstva, je nedvomno pomembna za poslovni promet ali gospodarske odločitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - stranka postopka kot zakonec sodne zapisnikarice
Pravdni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je tožnik zakonec uslužbenke Okrajnega sodišča v A., kjer je zaposlena kot strojepiska.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23708
ZKP člen 324, 371, 371/1-11.KZ člen 227.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zaslišanje obdolženca - pisni zagovor - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov - zakonski znaki kaznivega dejanja
Za obstoj kaznivega dejanja poškodovanja stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov po 227. členu KZ ni pomembno, ali je obdolženec uporabnik hiše, prav tako ni pomemben način odstranitve ali poškodovanja naprav, instalacij, delov hiše ali prostorov (način poškodovanja ni zakonski znak tega kaznivega dejanja).