Namen odreditve pripora iz koluzijske nevarnosti je zavarovanje dokazov in preprečitev oviranja kazenskega postopka z vplivanjem na priče. Toda koluzijska nevarnost lahko obstaja tudi po zaslišanju priče, za katero je nevarno, da bo obdolženec vplival nanjo; če so priče dovzetne za vplive zaradi sugestibilnosti, strahu, oziroma take, da je verjetno v nadaljnjem postopku, da bodo stranke ugovarjale verodostojnosti, da bodo zato potrebne dodatne preveritve, soočenja ali celo zaslišanje z izvedencem, je nujno potrebno preprečiti vpliv na njihovo pričanje.
grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev prodajne pogodbe - poplačilo davčnega dolga
Zaradi dokazanih pritiskov državnega organa oziroma predstavnika oblasti ni bilo svobodne volje denacionalizacijske upravičenke za prenos zemljišča v državno last, in to ne glede na dejstvo, ali naj bi se s kupnino poravnal davčni dolg.
ZPP člen 5, 236, 408, 408/1, 408/3.ZZZDR člen 5a, 5a/1.URS člen 22.
zavrnitev dokaznega predloga - naslov priče - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preiskovalno načelo - vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev mladoletnega otroka - pravica do izvedbe dokazov - substanciranje
Eden od upravičenih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče je nepopolnost podatkov, ki so potrebni za njeno identifikacijo in vročitev vabila.
Tudi v primeru, če bi sosedje v spornem primeru soglašali z obstoječim odmikom prizidka, organ prve stopnje tožnikoma ne bi mogel izdati lokacijskega dovoljenja, saj je dolžan po uradni dolžnosti paziti na to, da se gradnja izvaja v skladu s pogoji, ki jih določa PUP. Glede na to, da se pogoji glede odmika objektov od parcelnih mej in med objekti v prostorskih izvedbenih aktih določajo zaradi sanitarno-tehničnih in požarnih razlogov, so na predpisane odmike dolžni paziti tudi soglasodajalci po posebnih predpisih (npr. zdravstveni in požarni inšpektorji), prav tako po uradni dolžnosti.
ZKP člen 192, 192/2, 199a, 199a/1, 201, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - sklep o odreditvi pripora - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - milejši ukrep
Utemeljen sum, da je obdolženi storil serijo vlomnih tatvin, dejstvo, da je že bil pravnomočno obsojen med drugim tudi za istovrstna kazniva dejanja in da zoper njega tečejo še drugi kazenski postopki, so podlaga za utemeljen sklep sodišča, da je pripor zaradi ponovitvene nevarnosti neogibno potreben za varnost ljudi in njihovega premoženja in da za nadomestitev pripora z milejšim ukrepom v tem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji.
pogodba o delu - ustna pogodba - odgovornost za napake - fasada - povrnitev premoženjske škode - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - valorizacija
Ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine zagotavlja že njena odmera po cenah na dan sojenja in bi priznavanje valorizacijskih obresti za nazaj pomenilo nedopustno podvajanje valorizacije.
Tožeča stranka je s tožbo objektivno kumulirala tri tožbene zahtevke - primarni ugotovitveni in dajatveni zahtevek in podrejeni dajatveni zahtevek. Vsi zahtevki so nedenarni. Seštevek vrednosti vseh zahtevkov ne presega 4.172,92 EUR, zato revizija ni dovoljena.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje
Denacionalizacijska upravičenka je kupno pogodbo sklenila prostovoljno in brez napak volje. Za prodajo je bila zainteresirana zaradi težav z obdelavo, saj je stalno živela v Ljubljani in je že pred sklenitvijo pogodbe zemljo ponujala v nakup tudi drugim. Zato ni podlage za denacionalizacijo tako prodanih nepremičnin.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - imetnik nevarne stvari - lastninska pravica na nepremičnini ob škodnem dogodku
Glede na (izpodbojno) domnevo, da je imetnik nevarne stvari, njen lastnik, je lahko pravno relevantno le vprašanje, kdo je bil lastnik stvari ob škodnem dogodku (ne pa tudi v drugih časovnih obdobjih).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Na protispisnost med razlogi sodbe ter vsebino zbranih dokazov in podatkov v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP je mogoče sklepati le v primeru, če so nasprotja precejšnja in če se nanašajo na pravno relevantna dejstva.
Če udeleženec cestnega prometa odkloni strokovni pregled alkoholiziranosti (v takem primeru se šteje, da se strinja s prvotno ugotovitvijo stopnje alkohola v krvi) pride v poštev le kaznovanje zaradi alkoholiziranosti oziroma prekrška, ki temelji na rezultatih, dobljenih z alkotestom, in ne zaradi odklonitve strokovnega pregleda.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156/1-1. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju člen 20, 20/2, 22, 22/1-2. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa člen 21.
meje sankcioniranja prekrškov - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sprememba predpisov
Če ravnanje, ki se očita obdolžencu, v določenem obdobju med storitvijo prekrška in pravnomočnostjo odločbe o prekršku ni bilo določeno kot prekršek, niti ni bila določena sankcija zanj, v tem obdobju takšno ravnanje ni predstavljalo prekrška.
zastaranje odškodninske terjatve - rok za uveljavljanje terjatve - škoda zaradi nepravilnega zdravljenja
Zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve zaradi nepravilnega zdravljenja začne teči od dneva, ko je bilo zdravljenje končano, če od tedaj dalje škoda ni več na stala (376. člen ZOR).
izločitev uradne osebe - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe - zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve
Procesni akt, s katerim se odloči o (ne)izločitvi uradne osebe, ki vodi upravni postopek, ni dokončni upravni akt v smislu 1. odstavka 2. člena ZUS-1, niti sklep v smislu 5. člena ZUS-1.
ZUP (1986) člen 263, 263/2, 264, 264/3.ZUS-1 člen 92.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Po določbi 3. odstavka 264. člena ZUP (1986) je odločbo o razveljavitvi po nadzorstveni pravici na podlagi 2. odstavka 263. člena tega zakona mogoče izdati v enem letu, ko je postala odločba o upravnem sporu dokončna. V tem roku nedvomno postane prvostopna odločba, zoper katero ni bilo vloženo nobeno redno pravno sredstvo, dokončna, izvršljiva in seveda tudi pravnomočna. Uporabljeno izredno pravno sredstvo je, v zakonu predviden dopusten poseg v tako odločbo. V pravnomočno odločbo se poseže za naprej, saj gre za razveljavitev, ne pa za odpravo odločbe, kar pomeni, da pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe nastale, do njene razveljavitve ostanejo v veljavi ter se ne odpravijo, ne morejo pa iz nje nastati po razveljavitvi nove pravne posledice.