CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00040794
DZ člen 241, 248, 248/1. ZD člen 13, 165, 166, 184. ZNP-1 člen 59. ZPP člen 367a, 385, 385/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - uveljavljanje nujnega deleža - skrbnik - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
DZ v 248. členu določa, da sme skrbnik samo z dovoljenjem centra za socialno delo odpovedati se dediščini ali odkloniti darilo (prvi odstavek) in da v takem primeru center za socialno delo na skrbnikov predlog izda odločbo (drugi odstavek). V obeh primerih gre za posla, ki presegata okvir rednega upravljanja z varovančevim premoženjem.
Po prepričanju Vrhovnega sodišča odpoved dediščini v smislu določbe prvega odstavka 248. člena DZ ne pomeni le odpovedi dedovanju zapuščine, ki jo dedič pridobi po določbah ZD ipso iure, brez posebne zahteve, že v trenutku zapustnikove smrti, pač pa tudi opustitev uveljavljanja skrbnikovemu varovancu pripadajočega nujnega deleža.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med straši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - preživnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP. V konkretnem primeru zastavljena vprašanja navedenih kriterijev ne izpolnjujejo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038253
ZZZDR člen 84. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - razmerja med zakoncema - vrnitev darila - tožba na vrnitev darila - procesni pogoji - razveza zakonske zveze - zavrnitev zahtevka - zavrženje zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je razveza zakonske zveze pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema,
- ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo (in ne zavrglo) zahtevek, zakrivilo bistveno kršitev določb postopka.
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ob stališču, da je bila prvotno, s sodno poravnavo določena preživnina za ml. drugega toženca dogovorjena v prenizkem znesku, to preživnino zvišalo, čeprav je prvostopenjsko sodišča ugotovilo, da se potrebe toženih strank in zmožnosti tožeče stranke niso spremenile.
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1, 99. ZZZDR člen 88, 89. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7. URS člen 35.
priznanje očetovstva - ničnost - ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva - kršitev moralnih norm - analogna uporaba OZ - varstvo osebnostnih pravic - pravica do poznavanja lastnega izvora - dopuščena revizija
Presoja ničnosti izjave o priznanju očetovstva na matičnem področju ni urejena, zato se analogno uporabljajo splošna pravila civilnega prava (86. člen OZ). Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ima takšna pravda praktično enake učinke kot spor o izpodbijanju očetovstva. Ob ugoditvi tožbenemu zahtevku namreč otrokov oče oziroma moški, ki je priznal otroka za svojega, izgubi status očeta, s tem pa se ne poseže le v njegov osebni status, ampak tudi v osebni status otroka, saj ima odločitev zanj direktne statusne posledice, enake tistim v pravdi zaradi izpodbijanja očetovstva.
ZZZDR oziroma DZ priznanje očetovstva in soglasje k priznanju obravnavata kot strogo osebno izjavo volje in ne prepovedujeta, da moški, ki ve, da ni oče otroka, tega prizna za svojega; enako pa velja tudi za mater otroka, ki sme soglašati s priznanjem kateregakoli moškega, s katerim želi izvrševati starševske pravice, ne glede na to, ali med njim in otrokom obstaja biološka povezava.
S sodnim varstvom, ki ga uveljavlja tožnik, pravica druge toženke do poznavanja izvora ne more biti zagotovljena – na obstoječi tožbeni podlagi bi bila namreč le ukinjena vez med njo in pravnim očetom, tj. tožnikom, ne pa tudi vzpostavljena vez z biološkim očetom, kar bi varovalo njene koristi. Ugoditev tožnikovemu zahtevku na temelju pravice do poznavanja izvora bi glede na okoliščine konkretnega primera zato pomenila (le) sredstvo za razbremenitev starševskim dolžnostim tožnika (in s tem izgubo preživninskega zahtevka druge toženke), kar ni njen namen.
Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi II Ips 175/2004 odločalo, kakšna je sankcija v primeru, ko center za socialno delo ni odobril pravnega posla, kot to določa 111. člen ZZZDR. Zavzelo je stališče, da tak pravni posel ni ničen, ampak le izpodbojen. Poudarilo je, da je odločilno, da določba 111. člena ZZZDR varuje le koristi otroka in da tako sklenjen pravni posel ob kasneje podani privolitvi lahko postane veljaven (primerjaj 44. člen OZ). Poudarilo pa je tudi, da je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali družbeni morali, nična le tedaj, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo. Opozorilo je, da je določba (takrat veljavnega) 103. člena ZOR (sedaj 86. člena OZ) oblikovana tako, da najprej odkazuje na milejšo sankcijo.
Popolnoma enaki razlogi utemeljujejo odločitev, da je tudi pravni posel, ki ga je sklenil eden od staršev v imenu otroka, moral pa bi ga skleniti kolizijski zastopnik, le izpodbojen. Po drugem odstavku 99. člena OZ pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe v vsakem primeru preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena. V našem primeru je ta rok potekel 22. 10. 2015. Vendar lahko po 44. členu OZ poslovno sposobna oseba, ki je pogodbo sklenila, ko je bila poslovno omejeno sposobna, v treh mesecih po pridobitvi poslovne sposobnosti zahteva razveljavitev pogodbe. Če razveljavitve pogodbe ne zahteva, s svojo pasivnostjo pogodbo odobri. Pravilna je razlaga, da ima zaradi posebnega varstva poslovno nesposobne osebe, oseba to pravico ne glede na to, da so že potekli roki, ki so sicer določeni za izpodbijanje pogodbe (99. člen OZ). To določbo je treba zaradi varstva drugega toženca uporabiti tudi v tem primeru.
Pravilno je tako stališče, da je drugi toženec s tem, ko ni pravočasno vložil tožbe za razveljavitev Sporazuma, s svojo pasivnostjo pogodbo odobril. Posledično je pravilna odločitev obeh sodišč, da je sporazum z dne 22. 10. 2012 veljaven, drugi toženec pa pasivno legitimiran za plačilo prevzete obveznosti.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00034355
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 52, 59.
aktivna legitimacija - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - vrnitev vlaganj v nepremičnino - skupno premoženje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - kolektivna terjatev - argument precedensa - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Odgovor na revizijsko vprašanje ali je podana aktivna legitimacija enega izmed bivših zunajzakonskih partnerjev, da preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju bivših zunajzakonskih partnerjev, z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od tretje osebe (staršev bivšega zunajzakonskega partnerja) kot lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja, je pritrdilen.
Pritožbeno sodišče razloga za drugačno odločitev in s tem za obid argumenta precedensa ni pojasnilo. S precedenčnimi stališči se ne le ni soočilo, marveč jih je ignoriralo. Tak, neobrazložen odstop od sodne prakse, predstavlja kršitev ustavnega jamstva do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046818
ZIRD člen 16, 44. DZ člen 174, 174/1. ZUP člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - rejniška dejavnost - odvzem dovoljenja - vpogled v spis - stranski udeleženec - starši - pravni interes - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
določitev stikov z otrokom - stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Edino smiselno relevantno pritožbeno navedbo, da "je vrnitev zadeve v ponovno sojenje zgolj zavlačevanje postopka" ni mogoče šteti za obrazloženo izpodbijanje pravilnosti uporabe kasatoričnega pooblastila. Pritožnik bi moral pojasniti, kako bi ugotovljeno procesno kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje in zakaj bi bila ponovitev celotnega dokaznega postopka na drugi stopnji bolj smotrna od obravnave pred sodiščem prve stopnje.
ZPP v četrtem odstavku 367b. člena predlagatelju nalaga, da mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. V konkretni zadevi predlagatelj tem strogim formalnim zahtevam ni zadostil.
Pritožbeno sodišče je pravilno pojasnilo, da je dedičevo ravnanje do zapustnika razlog za razdedinjenje, če tudi po merilih širših družbenih norm (in ne le po merilih zapustnika) pomeni hujšo kršitev moralne dolžnosti. In revizijsko sodišče mu pritrjuje, da je bilo glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča ravnanje toženke prav tako: objektivno gledano z vidika širših družbenih norm je bilo grdo, zavržno, toženkin subjektivni odnos do matere pa (najmanj) nespoštljiv in v nasprotju z njenim dostojanstvom.
ZZZDR člen 126, 129, 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - preživnina za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - zmožnosti zavezanca - prenehanje preživninske obveznosti za enega od otrok - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - največja otrokova korist - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo standard največje otrokove koristi,
- ali sta sodišči pravilno zavrnili dokazni predlog za postavitev novega izvedenca psihološke stroke oziroma ali obstoji kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
premoženjska razmerja med zakoncema - medsebojni pravni posli zakoncev - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - začasna ureditev razmerja - obličnost - notarski zapis - dopuščena revizija
Pojem "urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema" je treba v kontekstu stroge obličnostne zahteve iz 1. točke 47. člena ZN razlagati zožujoče, torej v skladu z namenom postrožene oblike, ki varuje pred nepremišljenimi razpolaganji s premoženjem, ki so posledica občutljivih in kompleksnih ter večplastnih odnosov med zakoncema, in ki bi usodno vplivali na nadaljnje življenje kateregakoli od njiju. Zaveza enega, da bo začasno, dokler ne razdelita skupno premoženje drugemu kot odmeno za izključno uporabo skupnega stanovanja plačeval določen denarni znesek, ne pomeni pomembne, zlasti pa ne za bodoč premoženjski položaj kateregakoli od njiju usodne ureditve premoženjskih razmerij.
Za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalnih) pravnih poslov. Gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00033069
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1. ZZZDR člen 106, 106/2, 119, 120. URS člen 26. OZ člen 179.
odgovornost države - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo sodišč - Center za socialno delo (CSD) - odgovornost države za delo CSD - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - pravica do družinskega življenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - pravica do odškodnine in trajanje sodnega postopka - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - bodoča škoda
Vzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča in tožnikovim duševnim trpljenjempo presoji pritožbenega sodišča ni zato, ker je takrat, ko je sodišče zvedelo za odtujevanje otrok tožniku, njuna odtujenost od očeta napredovala že do tiste stopnje, ko stiki po mnenju izvedencev otrokoma ne bi bili več v korist. Otroka sta, resda pod vplivom matere, do očeta izjemno hitro razvila negativen odnos, stiki pa bi jima bili v korist le, če bi se pričeli izvajati najpozneje eno leto po začetku spora, razen, če bi ju (a ju ni) k njim spodbujala mati. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je zaključek o tem, da bi eno leto po začetku spora še lahko vzpostavili stike, da bi bili ti otrokoma v korist, oprlo na mnenje psihologa. Iz tega je izpeljalo zaključek, da je skoraj ves čas, ki je bil na razpolago za uvedbo otrokoma koristnih stikov, potekel že pred razvezno pravdo. Sodišče torej glede na navedeno in ker sta se zakonca še v razvezni pravdi več mesecev poskušala sporazumeti in sta celo sklenila sodno poravnavo o stikih, ni imelo razloga za intervencijo in ukrepanje, ki bi tožniku omogočili oziroma olajšali ponovno združitev z otrokoma. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zgolj na gornjem zaključku temelječa presoja o izključitvi vzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča, med katerim je prišlo do popolne odtujitve otrok od tožnika, in tožnikovo škodo, preuranjena.
Vrhovno sodišče v zvezi s tem meni, da bi materino zavestno, namerno, zapovedim iz 106. člena ZZZDR nasprotno (torej protipravno) ravnanje, ki je imelo za posledico odtujitev med tožnikom in hčerjo, pomenilo pravno pomemben vzrok v primeru, če bi tožnik odškodnino zahteval zaradi odtujitve od nje (matere) kot povzročiteljice škode. V obravnavani zadevi pa ni tako: tožnik zahtevek utemeljuje s trditvijo, da sta povzročitelja škode organa, za katera odgovarja država, ker materi takega ravnanja nista preprečila.
Vrhovno sodišče opozarja na svoje stališče, da pravnomočnost sodne odločbe, izdane v postopku, v katerem naj bi sodnik ravnal protipravno, ne preprečuje možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, ki zaradi njegovega ravnanja teče zoper državo. Je pa treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev ali spremembo sporne pravnomočne sodne odločbe. Ni pa se na to stališče mogoče sklicevati v primeru, ko je bila pritožba vložena, a jo je višje sodišče zavrnilo. V takšnem primeru je, kljub pravnomočnosti odločitve, predmet presoje v odškodninskem sporu še vedno lahko vprašanje, ali so sodniki (prve in druge stopnje) ravnali protipravno v smislu 26. člena Ustave.
Za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno, da je otrokova mati ravnala v nasprotju z zavezami iz 106. člena ZZZDR, saj njeno ravnanje ni pravno pomemben vzrok. Pomembno je v povezavi s presojo protipravnosti ravnanja ali opustitev organov, za katera odgovarja država. ESČP pri presoji, ali je bila zaradi neučinkovitosti pri vzpostavitvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem, ker jih je oviral oziroma onemogočal rezidenčni starš, kršena pravica iz 8. člena EKČP, upošteva tudi, ali nacionalno pravo določa mehanizme za preprečitev takega ravnanja in ali jih je nacionalno sodišče uporabilo.
Center za socialno delo in sodišče sta imela v času veljavnosti ZZZDR pri zagotovitvi stikov dolžnost prizadevanja, ne rezultata. Ukreniti sta bila dolžna vse, kar je bilo mogoče od njiju razumno pričakovati glede na predpise in specifične okoliščine vsakega posameznega primera, kakršne so bile v času, ko stiki niso bili omogočeni, pa bi bili otroku v korist. Če te zaveze nista kršila, jima protipravnosti ni mogoče očitati.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob stališču, da je bila prvotno s sodno poravnavo določena preživnina, določena prenizko glede na mesečne potrebe otroka ter premoženjske in pridobitne zmožnosti tožeče stranke kot očeta, preživnino za ml. drugega toženca zvišalo, čeprav je prvostopno sodišče ugotovilo, da se potrebe toženih strank in zmožnosti tožeče stranke niso spremenile.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00029593
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2, 75. ZIZ člen 55.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - preživninska obveznost - ugovor zastaranja - izvršilni postopek - nedopustnost izvršbe - opozicijski ugovor - res iudicata
V postopku priznanja tuje sodne odločbe se sodišče omeji (le) na preizkus, ali so predložene zahtevane listine in ali niso podane procesne ovire za priznanje. Vsebinska (materialnopravna) pravilnost tuje sodne odločbe se ne preizkuša, z izjemo vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. V postopku priznanja tuje sodne odločbe nasprotni udeleženec ne more uspešno uveljavljati niti t. i. opozicijskih ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe. Te ugovore namreč dolžnik uveljavlja v izvršilnem postopku, od katerega je postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe ločen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00028721
ZPP člen 3, 3/3. ZZZDR člen 113. OZ člen 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - preživljanje mladoletnega otroka - stroški preživljanja - verzijski zahtevek - sodba na podlagi pripoznave - načelo dispozitivnosti - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - izigravanje upnikov
Sodna praksa opredeljuje zahtevek za povračilo stroškov preživljanja kot svojevrstni verzijski zahtevek, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti družinskega prava. Kot podvrsta obogatitvenih zahtevkov se zato nanaša na širše področje obveznostnega prava, torej področja, kjer prevladuje načelo avtonomije strank (2. člen OZ). Razmerje, nastalo zaradi stroškov preživljanja kake osebe med tistim, ki je preživljanje dajal in tistim, ki bi moral preživljati, je namreč premoženjskopravno razmerje, ki ga lahko stranki uredita tudi drugače, kot izhaja iz v odločbi navedene razlage 113. člena ZZZDR.
Predpisa, ki bi prepovedoval pripoznavo takega zahtevka ni, in tudi iz smisla ureditve verzijskega zahtevka ter iz njegove splošne (obligacijsko pravne) narave kogentnost ne izhaja (2. člen OZ).
Izigravanje upnikov z namenom zmanjšati ali celo izničiti možnosti njihovega poplačila je zaradi nemoralnosti takega cilja tudi samo nemoralno. Pri tem ni pomembno, ali bi oškodovani upnik uresničitev svoje terjatve lahko zavaroval z drugimi pravnimi sredstvi – bodisi v okviru stečaja ali po splošnih pravilih OZ. Bistveno je, da pomeni izigravanje upnikov nemoralno dejanje po sebi, zaradi česar sodišče taka razpolaganja ne upošteva (tretji odstavek 3. člena ZPP).