ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - smrt zakonca - zapadlost terjatve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - določitev stikov z otrokom - odpadli stiki zaradi bolezni - bolezen otroka - nadomestni stiki - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov - namestitev otroka v krizni center - začasna odredba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč - dvom v nepristranskost sojenja - sprememba bivališča stranke v postopku
Nasprotna udeleženca ne substancirata nobenih tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti.
Glede na fazo postopka na zaključek tudi ne vpliva okoliščina o trenutnem bivališču vpletnih, medtem ko je način in kraj izvrševanja stikov vsebinsko vprašanje, ki se lahko vselej ustrezni prilagodi novim, spremenjenim okoliščinam.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00069559
URS člen 26, 56. ZZZDR člen 5a, 111. DZ člen 149. OZ člen 52, 101. SPZ člen 49.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odsvojitev premoženja otrok - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - prodajna pogodba za nepremičnino - pravilo sočasnosti izpolnitve - razpolagalni in zavezovalni posel - varstvo koristi otroka - dolžna skrbnost - protipravnost ravnanja - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - obstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - zavrnitev revizije
Drugi toženec je opustil svoje dolžno nadzorstvo, zaradi česar mu je tudi mogoče očitati neskrbno ravnanje (protipravnost). Vendar tožnikova škoda iz te protipravnosti ne izvira, ker se nevarnost, ki jo je bil drugi toženec s svojim dolžnim ravnanjem dolžan preprečiti, ni realizirala. Škodo je tožniku s svojim aktivnim in naknadnim ravnanjem povzročila tretje toženka, česar drugi toženec ni mogel in tudi ni bil dolžan predvideti in preprečiti.
Ne drži očitek o zmotni uporabi določb 87. člena OZ in 47. ter 48. člena ZN. Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da sta sporni posojilni pogodbi med pravdnima strankama, ki sta bila takrat zunajzakonska partnerja, nični, ker nista bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024556
URS člen 56. ZZZDR člen 2, 5a, 5a/1, 106a. ZSV člen 81. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 16.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do osebnih stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - udeležba v postopku - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - upoštevanje otrokovih koristi
Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko izkaže za neučinkovito in celo v škodo otroka.
Otrokova korist mora biti vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov, ki pripravi in nadzoruje neposredno izvajanje stikov, zato mora biti odločitev sodišča (tudi glede tega, zlasti če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti) obrazložena.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 128, 128/5, 201, 201/4, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - stranska intervencija - položaj stranskega intervenienta - nedovoljeno razpolaganje strank - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila - konkretizacija navedb - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za konkretno presojo je ključno, da stranski intervenientki v postopku pred sodišči nižje stopnje nista konkretizirali ugovora, da z izvršbo na toženkinem polovičnem delu sporne nepremičnine njuni terjatvi do toženke ne bosta mogli biti v celoti poplačani.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - pogoj
Prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sporne nepremičnine spadale v skupno premoženje pravdnih strank, je, da sta jih pridobili z delom. Druga predpostavka je, da so bile pridobljene med trajanjem zakonske zveze ali pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Obe predpostavki morata biti podani hkrati.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - poslovni delež v gospodarski družbi - darilo - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
Vrhovno sodišče je res v zadevah II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 zavzelo stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Vendar je nato v zadevi II Ips 163/2017, na katero je opozorilo tudi sodišče druge stopnje, od tega stališča obrazloženo odstopilo. Poudarilo je, da je procesno ravnanje tožene stranke treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Opozorilo je, da kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba upoštevati tudi v okviru ugovora višjega deleža. Pravilna je ocena sodišča druge stopnje, da je takšen tudi obravnavan primer.
Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom glede na ugotovljen delež na celotni masi skupnega premoženja potem dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP). V obravnavani zadevi gre za tipičen primer, ko je v masi skupnega premoženja toliko različnih premoženjskih pravic, da bi morali biti podani res izjemni razlogi za delitev le dela skupnega premoženja v pravdnem postopku.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00023113
SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - skupna lastnina zakoncev - uporaba nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - dovoljenje za bivanje - prekarij - preklic prekarija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je solastnik oziroma skupni lastnik upravičen samostojno zahtevati varstvo lastninske pravice na celotni stvari skladno z določilom 100. Stvarnopravnega zakonika, neodvisno od drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov na isti stvari,
- ali dejanje vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnin pomeni tudi dejanje preklica nadaljnje uporabe nepremičnin za toženo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024481
ZZZDR člen 178, 179, 182, 182/2, 211, 212. ZIZ člen 15. ZNP-1 člen 57, 57/3. ZPP člen 82.
zahteva za varstvo zakonitosti - procesna nesposobnost - zastopanje v sodnem postopku - pravica do izjavljanja v postopku - test sorazmernosti - postavitev skrbnika za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik
Sodišče mora, kadar je v drugem sodnem postopku verjetno izkazano, da ena od strank postopka ni procesno sposobna, na podlagi prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP, praviloma prekiniti postopek in na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 pristojnemu okrajnemu sodišču predlagati, naj po uradni dolžnosti začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sedaj veljavni DZ v drugem odstavku 267. člena celo določa, da skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo oziroma ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače.
Po 82. členu ZPP lahko sodišče stranki, če ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, izjemoma na predlog ene od strank postavi začasnega zastopnika. Vendar se mora sodišče zavedati, da s postavitvijo začasnega zastopnika stranki dejansko omeji pravico do izjavljanja v postopku (22. člen Ustave), zato mora najprej opraviti strogi test sorazmernosti. Sodišče mora tako pretehtati, ali je glede na okoliščine obravnavanega primera zaradi varstva ustavne pravice ene stranke do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen Ustave) in kontradiktornosti (22. člen Ustave) druge stranke. Kadar sodišče po opravljenem strogem testu sorazmernosti ugotovi, da je postavitev začasnega zastopnika utemeljena, nato po četrtem odstavku 82. člena ZPP stranki postavi začasnega zastopnika med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Med druge strokovno usposobljene osebe spadajo tudi pravne osebe, torej tudi CSD. Te osebe lahko odklonijo zastopanje le iz upravičenih razlogov. Sodišče pa mora temeljito pretehtati in tudi obrazložiti, zakaj je glede na okoliščine posameznega primera in naravo postopka, upoštevajoč nujnost kakovostnega varovanja pravic in koristi stranke, utemeljena postavitev določene (pravne) osebe za začasnega zastopnika.
Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga po 212. členu ZZZDR v sodnem postopku lahko postavi tudi sodišče in je to lahko tudi CSD, vendar mora sodišče izbiro opraviti glede na to, kaj je predmet zahtevanega sodnega varstva in kakšno strokovno znanje je potrebno za kakovostno zavarovanje pravic prizadete osebe in to tudi obrazložiti. V obravnavani zadevi Vrhovno državno tožilstvo ni izpostavilo vprašanja, ali so bili v obravnavani zadevi sploh izpolnjeni pogoji za postavitev skrbnika za posebni primer, niti, ali je sodišče pravilno ocenilo, zakaj bo glede na okoliščine primera in potrebno strokovno znanje CSD najbolje zavaroval koristi dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00026559
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - prenehanje zakonske zveze - delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - osebno motorno vozilo - leasing pogodba - obročno odplačilo dolga - pridobitev lastninske pravice po prenehanju zakonske zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da vozilo Nissan, s tem pa tudi denarna vrednost prodanega vozila, v okoliščinah konkretnega primera ne sodi v skupno premoženje pravdnih strank, saj ga je tožena stranka odkupila in s tem pridobila lastninsko pravico po prenehanju ekonomske skupnosti in po razvezi zakonske zveze.
ZPP člen 5, 252, 339, 339/2-8, 339/2-15, 367a, 367c. ZZZDR člen 106, 106/5.
predlog za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - določitev stikov pod nadzorom za nedoločen čas - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec - izvedensko delo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028827
ZZZDR člen 84, 84/1, 84/2. OZ člen 190, 346.
razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - causa (kavza) - neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - zastaranje - pravno mnenje občne seje vrhovnega sodišča - sprememba prakse Vrhovnega sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ga Pravno mnenje z dne 21. in 22. decembra 1987 ne zavezuje več in zakaj ne. Na tem mnenju je temeljila sodna praksa, da v primerih darilnih pogodb med zakonci z razvezo zakonske zveze odpade podlaga (kavza), da je pogodba zato nična in da ima darovalec zoper obdarjenca vrnitveni zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Od te prakse se je oddaljilo s stališčem, da je ravno kavza tista, ki je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne in da je darilo preklicljivo le, če je bila kavza daritve (poglavitni razlog zanjo) »vera v dosmrtno skupno življenje,« zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila iz 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere; preklic po 84. členu ZZZDR ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski »veri v dosmrtno skupno življenje,« marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - obrazložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - pravica do izjave v postopku
Ustavno sodišče je v več odločbah opozorilo, da 25. člen Ustave uveljavlja načelo instančnosti, ki pritožniku zagotavlja višjestopenjski preizkus izpodbijane odločbe z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici oziroma obveznosti, kar pomeni, da mu je treba omogočiti uveljavljanje dejanskih, materialnopravnih in postopkovnih napak pri sojenju pred sodiščem prve stopnje. Pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Prav za takšen primer pa gre v obravnavani zadevi. Zaradi napačne odločitve, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče prve stopnje tožbenih zahtevkov v zvezi s skupnim premoženjem sploh ni obravnavalo, kar pomeni, da bi bili prvič obravnavani pred sodiščem druge stopnje. V tem primeru pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi bilo tako ravnanje v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00021922
ZPP člen 370, 370/3, 371, 371/2. ZZZDR člen 52, 56, 56/1, 56/2. URS člen 33.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - skupni podjem - najem posojila - konkludentno soglasje - vrnitev posojila - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - solidarna odgovornost - pravica do zasebne lastnine - dopuščena revizija
Pri razlagi pravnega vprašanja, katere obveznosti v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZZZDR bremenijo oba zakonca, je treba prvenstveno izhajati iz dejstva, da je vsak posameznik avtonomen in v prvi vrsti sam odgovarja za svoja ravnanja (in obveznosti). V skladu z navedenim izhodiščnim načelom je ustavnopravno dopustno naprtiti obveznost še komu drugemu (v tem primeru zakoncu) le, če to izhaja iz narave stvari. Takšna narava stvari je tudi prelivanje premoženjske sfere obeh zakoncev v vsakdanjem življenju, skupnem bivanju ali skupnem podjemu. Ta v določenem obsegu z razlogi nujnosti terja, da se ju v razmerju do tretjih obravnava kot enoten (skupen) premoženjskopravni subjekt.
OZ člen 40, 50. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - sporazum o delitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla - oblika notarskega zapisa - predhodno vprašanje - ničnost - izpodbojnost - nedopusten nagib - nagib - navidezen pravni posel - prikrajšanje dediča
Pravni posel, ki ga sklene eden od zakoncev v nasprotju z določilom 52. člena ZZZDR, torej brez soglasja drugega zakonca, je izpodbojen in ne ničen. Za uporabo sankcije ničnosti po 40. členu OZ se zahteva obstoj posebnih okoliščin, zaradi katerih bi se ohranitev posla v veljavi upirala občutku pravičnosti ter kršila temeljna načela, na katerih temelji pravni red. Gre za primere, pri katerih je bil odločilen nagib (conditio sine qua non) zakonca pri sklenitvi posla zasledovanje nedopustnih, zavržnih ciljev. Posel mora biti tako sklenjen z namenom oškodovati zakonca in ga prikrajšati v njegovem deležu na skupnem premoženju