skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obstoj izvenzakonske skupnosti - uveljavljanje nadpolovičnega deleža - poslovni delež v družbi - ugovor
Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske (in zunajzakonske) zveze, njuno skupno premoženje. V konkretnem primeru je bilo posojilo vrnjeno z delom prvega toženca v času trajanja zunajzakonske zveze, torej iz skupnega premoženja. Zato denarni vložek v družbo ni predstavljal posebnega premoženja prvega toženca, temveč skupno premoženje prvega toženca in tožnice.
Za uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju po sodni praksi Vrhovnega sodišča ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč zadostuje že ugovor.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - delež na skupnem premoženju - denarna sredstva na bančnem računu - premičnina - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj - redna vzdrževalna dela - investicijska vlaganja - davek na dodano vrednost (DDV) - etažna lastnina - skupna lastnina - pasivna legitimacija - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - vloge strank v postopku z revizijo - odgovor na odgovor na revizijo - dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - drugačna dejanska in pravna podlaga - delni uspeh v pravdi
V premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe načeloma presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je (še) sporen v revizijskem postopku. Kadar pa delnega uspeha stranke v postopku ni mogoče odstotkovno opredeliti, se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za presojo dovoljenosti neposredne revizije odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi.
Predmet delitve skupnega premoženja je lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti potrošeno, če sta skupno premoženje (denarna sredstva na računu) partnerja porabila skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega.
Pri povračilu investicijskih vlaganj o dodajanju vrednosti blagu ali storitvi ni mogoče govoriti, ker sploh ne gre za potrošnjo. Končni potrošnik je dosežen že z opravljeno investicijo, vrednost investicije pa s potekom časa dejansko izgublja svojo vrednost (amortizacija). Sklepanje o upravičenosti do davka na dodano vrednost (DDV) je zato že po naravi stvari zgrešeno.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - dokazovanje - priznanje dejstev - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodelovanja v postopku
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga sta sodišči nižjih stopenj kršili tožničino pravico do sodelovanja v postopku, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP
ZPP člen 286B, 286b/1, 298, 298/1, 371, 371/1. ZZZDR člen 51, 51/1.
neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem - posebno premoženje - revizija - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - konkretizacija revizijskega očitka - procesno vodstvo glavne obravnave - zaslišanje strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar so očitki o procesnih kršitvah le skonstruirani, njihov končni cilj pa je zgolj napad na dokazno oceno, in so tudi sicer očitno neutemeljeni ter je stranka nanje že dobila odgovor, se Vrhovno sodišče z njimi (ponovno) ne ukvarja.
Zatrjevanje, da je bila tožnica zaradi bolezni med zaslišanjem postavljena v neenakopraven položaj, ker ob postavljanju vprašanj in skakanju v besedo s strani toženca, ni bila sposobna konsistentnega odgovarjanja, lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki jo je skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP treba uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00020066
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZTLR člen 21, 24, 25, 26.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev izvenazkonskih partnerjev na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - ugovor nadpolovičnega deleža - nova stvar - solastnina - velikost deležev na nepremičnini - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 zavzelo stališče, da toženi stranki, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč (za obrambo svojih pravic iz skupne lastnine) zadostuje ugovor. To pomeni, da tožena stranka zakonsko domnevo o enakih deležih lahko izpodbija že z ustrezno trditveno in dokazno ponudbo, kot ji to nalaga materialno pravo v prvem odstavku 59. člena ZZZDR.
Zunajzakonska partnerja sta v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti na zemljiščih, ki so bila toženkino posebno premoženje, s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev. To pomeni, da so v konkretnem primeru toženkina zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnika in toženke. Vendar imajo toženkina zemljišča kot znatno večji vložek enega od zunajzakonskih partnerjev k pridobivanju skupnega premoženja (lahko) vpliv na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v toženkino korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00020070
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377, 339, 339/2-14.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - sporazum o vlaganjih - ugotovitev ničnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - delno zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Pri zahtevku na ugotovitev deleža na skupnem premoženju in ugotovitev ničnosti sporazuma gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki se opirata na različno pravno in dejansko podlago, zato je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00018864
ZPP člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev darila - odpadel nagib - razlogi za revizijo - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
Presoja verodostojnosti in prepričljivosti dokazov je pridržana sodiščema nižjih stopenj. Revident lahko z grajo dokazne ocene uspe le, če izkaže, da ima takšne pomanjkljivosti, da ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Skrajni primeri take dokazne ocene bi lahko pomenili kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Da ni mogoče govoriti o njeni očitni napačnosti, mora biti sodna odločba utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti, iz katerih je razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani. Hkrati mora biti tudi logično vzdržna, razumna in dosledna.
preživninska obveznost staršev - prenehanje preživninske obveznosti - invalid - polnoletni invalidni otrok - zadostna sredstva za preživljanje - pravni standard - dopuščena revizija
„Zadostna sredstva za preživljanje“ iz 123. člena ZZZDR po presoji Vrhovnega sodišča zajemajo sredstva, s katerimi se lahko pokrije osnovne potrebe invalidov, potrebne za zagotovitev življenjske ravni, primerne spoštovanju njihovega osebnega dostojanstva. To pomeni, da pojem „zadostna sredstva za preživljanje“ (iz prejšnje zakonske dikcije 123. člena ZZZDR) zajema tudi individualizirane posebne potrebe posameznega invalida in ne samo minimalno dohodkovno varnost invalida, kot se zmotno zavzema revident.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00019611
ZIZ člen 10. ZPP člen 377.
dovoljenost revizije - zavarovanje terjatve - sklep o začasni odredbi - nepravdni postopek - spor o izvrševanju roditeljske pravice - pravica do revizije - novela ZPP-E - zavrženje revizije
Revizija ne more biti dovoljena, s tem pa tudi ne dopuščena, zoper sklepe, s katerimi je odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00020077
ZZZDR člen 108. OZ člen 15. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - veljavnost pogodbe - sklenitev pogodbe - mladoletnik kot pogodbena stranka - izjava volje - poslovna sposobnost - zastopanje
Revizija se dopusti glede vprašanja poslovne sposobnosti otroka, starega 13 let, in s tem povezane veljavnosti sklenjenega pravnega posla.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov - preživnina - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev predloga
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše
V primeru, ko so bila v obdobju veljavnosti ZTLR več kot desetletna vlaganja zakoncev (tožnice in njenega pokojnega moža) v stanovanjski objekt tako obsežna, da je od stare „hiše“ (ki v resnici ni bila primerna/sposobna za dostojno bivanje) oziroma od prejšnjega objekta ostalo zgolj 12%, torej sta zakonca staro hišo v pretežni meri porušila in na njenih temeljih zgradila hišo, sposobno za bivanje, gre po presoji Vrhovnega sodišča za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3, 371, 371/1, 378. ZZZDR člen 84, 84/1, 84/2 84/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - preklic darila - običajno darilo - vrnitev danega - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen namreč avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (primerja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - darilo - vrnitev darila - preklic darila - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - stvarnopravno upravičenje zakonca - dostop do nepremičnine - pravica do posesti - dejanska razlastitev
Taka lastnina, ki tožnici onemogoča izvrševanje enega od njenih bistvenih upravičenj, namreč imeti posest na predmetu lastnine, ga uporabljati in uživati na najobsežnejši način (primerjaj prvi odstavek 37. člena SPZ), je pomanjkljiva, nepopolna, dejansko in ekonomsko izvotljena ter zato ostaja le še kot gola lastnina. Formalno priznanje lastnine brez možnosti dostopa do njenega predmeta pomeni dejansko zasebnopravno razlastitev.
obogatitveni zahtevek - odškodninski zahtevek - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - načelo enotnosti skupnega premoženja - posebne okoliščine - materialno procesno vodstvo - prepoved reformacije in peius
Odločanje o skupnem premoženju kot o premoženjski celoti je pravilo, zgolj o njegovem delu pa izjema. Ob ugotovitvi, da posebne okoliščine, ki bi izjemo utemeljevale, v konkretnem primeru niso podane, je tako zavrnitev tožbenega zahtevka, pravilna.
Odločitev o tem, katera dejstva bodo zatrjevale in dokazovale, je v prvi vrsti naloga strank samih. Sodišče pa na podlagi trditev, ki jih te podajo (in dokažejo) odloči, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Zato tudi okoliščina, da naj sodišče strankama ne bi pojasnilo, katera dejstva naj bi se dokazovala, ne more pomeniti pomanjkljive oziroma neobrazložene dokazne ocene.
Dejstvo, da višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje, ne pomeni, da mora biti nova odločitev za pritožnika ugodnejša. Pomeni le, da mora slednje na določen način dopolniti postopek in o zadevi ponovno odločiti. Nova odločitev pa je (vsaj v svojem izreku) lahko tudi enaka prejšnji.
ZPP člen 319, 319/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 56, 56/3, 59, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - skupno premoženje - kredit - pravnomočnost - prepoved zlorabe pravic - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OZ člen 50. ZZZDR člen 60. ZPP člen 44, 44/3, 128, 128/5, 166, 166/1, 377, 370, 384, 384/1.
skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - višina dohodkov enega od zakoncev - poslovni delež - nakup poslovnega deleža - posebno premoženje zakonca - nasprotna tožba - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - korekturna dolžnost sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Čeprav sodišči prve in druge stopnje o zahtevi za določitev vrednosti predmeta iz nasprotne tožbe nista odločili, tožencu niso bile kršene ne ustavne ne procesne pravice. Glede na opredeljeno vrednost predmeta mu je bila namreč pravica do revizije zagotovljena, kakšnih drugih pravic pa mu sama določitev (višje) vrednosti ne bi dala.
Velikost deležev na skupnem premoženju ni odvisna izključno od razmerja sredstev, ki sta jih vanj prispevali ena in druga stranka. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine primera.
Dejstvo, da je imela tožeča stranka le en transakcijski račun, na katerega je prejela tako sredstva od prodaje poslovnega deleža družbe B. d. o. o. kot mesečno izplačane plače, za odločitev o tem, ali so bili poslovni deleži plačani iz tožnikovega posebnega ali iz skupnega premoženja, ne more biti ključnega pomena.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev dela skupnega premoženja - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - navidezna (simulirana) pogodba
Nujen pogoj za nastanek navidezne pogodbe je, da se stranke strinjajo o njeni navideznosti. Po dokazni presoji nižjih sodišč, na katero je Vrhovno sodišče vezano, tožnica takšnega dejanskega stanu ni uspela dokazati.
Med zakonci (in zunajzakonskimi partnerji) je možna sklenitev dogovora, s katerim se skupno premoženje razdeli le delno. Kljub nasprotnim ugovorom tožeče stranke, je v obravnavani zadevi pravilno zapisalo tudi, da sporni dogovor pomeni ravno takšno (torej: delno) delitev.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje
Materialnopravno trditveno in dokazno breme je treba ločiti od procesnega. Prvo je statično in utemeljeno na materialnem pravu, drugo pa je dinamično in temelji na procesnih zahtevah iz 8. in 212. člena ZPP. Materialnopravno breme, da naj bi bilo za plačilo vtoževane obveznosti zavezana tudi toženka, ker naj bi bilo posojilo dano oziroma porabljeno za potrebe zakoncev oziroma njune družine ter/ali skupnega premoženja, je bilo kot aktivno legitimirani pravdni stranki - na tožniku. Na njem je bilo tudi procesno na podlagi obeh navedenih določb ZPP. S tožbenimi trditvami je sicer preložil nasprotno – procesno trditveno in dokazno breme tudi na toženko. Ta pa je navedla pravno pomembne trditve.
Po določbi drugega odstavka 56. člena ZZZDR odgovarjata zakonca s skupnim in posebnim premoženjem nerazdelno za tiste obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine. Iz pravno odločilnih dejanskih okoliščin izhaja, da je bila ovržena osnovna tožbena teza, da sta zakonca vzela posojilo za potrebe njune kmetijske ali kakšne druge skupne dejavnosti in nadalje, da je toženkin mož opisano dejavnost izposojanja in posojanja denarja, v okviru katere je bilo pridobljeno tudi sporno posojilo, ta denar pa posojen naprej tretjim osebam, opravljal samostojno ter avtonomno. Ugotovljeno toženkino sodelovanje pri tem je bilo obrobnega pomena. Ugotovitve, da sporno posojilo ni bilo namenjeno oz. porabljeno za tekoče družinske potrebe niti v zvezi z ohranjanjem ali povečevanjem skupnega premoženja, temveč je šlo za ločena denarna sredstva, tako zahtevajo pravni zaključek, da toženka za možev dolg na uveljavljani pravni podlagi ne odgovarja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - posebno premoženje zakoncev - večji prispevek enega zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali sta sodišči druge in prve stopnje z opustitvijo zaslišanja strank in prič kršili pravico tožene stranke do (izvedbe) dokaza kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- Ali je toženec s predlogom, da se zaslišita pravdni stranki in priče (otroci, D., K., B.), zadostil dokaznemu bremenu za svoje trditve, da je s prodajo lesa iz gozdov v Bosni in Hercegovini in pridobitvijo odškodnine ustvaril posebno premoženje, ki ga je porabil za potrebe družine, obnovo stanovanja, izgradnjo garaže in drvarnice, ter da je tako kot tožnica skrbel za otroke in opravljal gospodinjska dela, zaradi česar je njegov prispevek k skupnemu premoženju večji.