CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00027453
ZPP člen 367a, 267a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 339, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. URS člen 22.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - posebno premoženje - vnaprejšnja dokazna ocena - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija - substanciranje dokaznega predloga - pravica do dokaza - dokazno breme
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, če dokazni predlog ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi torej breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti. Sodišču namreč ni treba izvajati dokazov, ki so nebistveni za odločitev, prav tako pa tudi ne neprimernih dokazov, takih, ki že na prvi pogled niso sposobni dokazati dokazne teme. Obstajajo pa tudi mejni primeri, ko je predlagani dokaz sicer lahko primeren, vendar glede na kontekst konkretnega razvoja dokaznega postopka in trenutnega uspeha dokazovanja nujno kliče po dodatnih pojasnilih, utemeljitvah in prepričevalnih naporih predlagatelja, s katerimi mora ta pojasniti posebne okoliščine in sodišče prepričati, da kljub (na prvi pogled) izgubljeni situaciji ter kljub (na prvi pogled) hipotetični nemoči predlaganega dokaza, še vedno lahko razumno pričakuje preobrat v uspešnosti dokazovanja. V takem primeru nosi predlagatelj breme dodatne utemeljitve svojega dokaznega predloga.
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - posebno premoženje zakonca
Zakonec kot darovalec lahko daruje drugemu zakoncu kot obdarjencu samo svoje posebno premoženje, ne pa njunega skupnega premoženja (dokler deleža na skupnem premoženju nista določena).
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - odplačilo kredita - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje dejstvo, da je bil skupen polovični solastniški delež in da sta bila tudi hiša in prizidek zgrajena iz skupnih sredstev, „vložek“ drugega solastniškega deleža v lasti toženca pomeni kvečjemu vložek posebnega premoženja v skupno premoženje.
Sodišče tožencu ni bilo dolžno svetovati s kakšnimi konkretnimi dokazi lahko dokazuje, da je denar iz prejete kupnine za prodano parcelo razdal ali drugače porabil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028286
SPZ člen 48. ZZZDR člen 58. ZPP člen 367a, 367a/1.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje enega zakonca - povračilo vlaganj - tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek za ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa za povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026546
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - smrt zakonca - zapadlost terjatve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov - namestitev otroka v krizni center - začasna odredba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč - dvom v nepristranskost sojenja - sprememba bivališča stranke v postopku
Nasprotna udeleženca ne substancirata nobenih tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti.
Glede na fazo postopka na zaključek tudi ne vpliva okoliščina o trenutnem bivališču vpletnih, medtem ko je način in kraj izvrševanja stikov vsebinsko vprašanje, ki se lahko vselej ustrezni prilagodi novim, spremenjenim okoliščinam.
predlog za dopustitev revizije - določitev stikov z otrokom - odpadli stiki zaradi bolezni - bolezen otroka - nadomestni stiki - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00069559
URS člen 26, 56. ZZZDR člen 5a, 111. DZ člen 149. OZ člen 52, 101. SPZ člen 49.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odsvojitev premoženja otrok - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - prodajna pogodba za nepremičnino - pravilo sočasnosti izpolnitve - razpolagalni in zavezovalni posel - varstvo koristi otroka - dolžna skrbnost - protipravnost ravnanja - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - obstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - zavrnitev revizije
Drugi toženec je opustil svoje dolžno nadzorstvo, zaradi česar mu je tudi mogoče očitati neskrbno ravnanje (protipravnost). Vendar tožnikova škoda iz te protipravnosti ne izvira, ker se nevarnost, ki jo je bil drugi toženec s svojim dolžnim ravnanjem dolžan preprečiti, ni realizirala. Škodo je tožniku s svojim aktivnim in naknadnim ravnanjem povzročila tretje toženka, česar drugi toženec ni mogel in tudi ni bil dolžan predvideti in preprečiti.
Ne drži očitek o zmotni uporabi določb 87. člena OZ in 47. ter 48. člena ZN. Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da sta sporni posojilni pogodbi med pravdnima strankama, ki sta bila takrat zunajzakonska partnerja, nični, ker nista bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024556
URS člen 56. ZZZDR člen 2, 5a, 5a/1, 106a. ZSV člen 81. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 16.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do osebnih stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - udeležba v postopku - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - upoštevanje otrokovih koristi
Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko izkaže za neučinkovito in celo v škodo otroka.
Otrokova korist mora biti vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov, ki pripravi in nadzoruje neposredno izvajanje stikov, zato mora biti odločitev sodišča (tudi glede tega, zlasti če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti) obrazložena.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - pogoj
Prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sporne nepremičnine spadale v skupno premoženje pravdnih strank, je, da sta jih pridobili z delom. Druga predpostavka je, da so bile pridobljene med trajanjem zakonske zveze ali pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Obe predpostavki morata biti podani hkrati.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 128, 128/5, 201, 201/4, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - stranska intervencija - položaj stranskega intervenienta - nedovoljeno razpolaganje strank - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila - konkretizacija navedb - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za konkretno presojo je ključno, da stranski intervenientki v postopku pred sodišči nižje stopnje nista konkretizirali ugovora, da z izvršbo na toženkinem polovičnem delu sporne nepremičnine njuni terjatvi do toženke ne bosta mogli biti v celoti poplačani.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00023113
SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - skupna lastnina zakoncev - uporaba nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - dovoljenje za bivanje - prekarij - preklic prekarija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je solastnik oziroma skupni lastnik upravičen samostojno zahtevati varstvo lastninske pravice na celotni stvari skladno z določilom 100. Stvarnopravnega zakonika, neodvisno od drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov na isti stvari,
- ali dejanje vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnin pomeni tudi dejanje preklica nadaljnje uporabe nepremičnin za toženo stranko.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - poslovni delež v gospodarski družbi - darilo - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
Vrhovno sodišče je res v zadevah II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 zavzelo stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Vendar je nato v zadevi II Ips 163/2017, na katero je opozorilo tudi sodišče druge stopnje, od tega stališča obrazloženo odstopilo. Poudarilo je, da je procesno ravnanje tožene stranke treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Opozorilo je, da kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba upoštevati tudi v okviru ugovora višjega deleža. Pravilna je ocena sodišča druge stopnje, da je takšen tudi obravnavan primer.
Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom glede na ugotovljen delež na celotni masi skupnega premoženja potem dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP). V obravnavani zadevi gre za tipičen primer, ko je v masi skupnega premoženja toliko različnih premoženjskih pravic, da bi morali biti podani res izjemni razlogi za delitev le dela skupnega premoženja v pravdnem postopku.