ZPP člen 7, 212, 370, 370/1-2, 372, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. ZD člen 142, 142/1.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - denarna sredstva - odgovornost zakoncev za skupne dolgove - solidarna odgovornost - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - smrt zakonca - dolgovi zapustnika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče se ne strinja z zaključkom pritožbenega sodišča, da tožnica ni zatrjevala in dokazala, da so bila sporna denarna sredstva porabljena za skupno premoženje, zato ne pridejo v poštev določbe 56. člena ZZZZDR, ampak določbe 142. člena ZD. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica namreč pravočasno podala trditve, da spada dolg pokojnice, ki ga je ta ustvarila v zvezi z opravljanjem njene dejavnosti v času obstoja zakonske zveze s tožencem, v njuno skupno premoženje, zato zanj solidarno odgovarja toženec. Navedene trditve po presoji Vrhovnega sodišča zadostujejo za presojo, ali je sporni znesek skupno premoženje pokojnice in toženca in zanj odgovarja toženec, na tožencu pa je trditveno in dokazno breme, da sporna denarna sredstva niso bila porabljena za skupno premoženje oziroma da pokojnica s samostojni dejavnostjo ni pridobivala dohodka v času zakonske zveze s tožencem. Toženec je v zvezi s tem plačilu dolga ugovarjal zgolj iz razloga, ker naj bi njegova solidarna odgovornost v trenutku ženine smrti prenehala, zato po njegovem naj niti ne bi bilo pomembno, ali se je terjatev nanašala na skupno ali posebno premoženje zakonskih partnerjev. Glede na 372. člen ZPP pa so neupoštevne toženčeve navedbe v odgovoru na revizijo, da denarna sredstva niso mogla biti porabljena za skupno premoženje, ker je pokojna toženčeva žena po prejemu zneska padla v komo in čez tri dni umrla.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pri preživninskih terjatvah gre za bodoče dajatve, ki se ponavljajo. Za te se v skladu s 40. členom ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let.
ZPP člen 378, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - deleži zakoncev na skupnem premoženju - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - nakup stanovanja - leasing pogodba - plačevanje obrokov za leasing
Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, saj sta ga kupili v času zakonske zveze. Ker pa je toženec v zvezi s stanovanjem sklenil leasing pogodbo in plačal določen del kupnine oziroma leasing obroke že pred sklenitvijo zakonske zveze s tožnico, je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da je toženec v nakup stanovanja vložil del posebnega premoženja. Je pa pritožbeno sodišče nepravilno odločilo, da spada v skupno premoženje 76 % vrednosti stanovanja. Glede na to, da leasing obroki predstavljajo tako poplačilo dela glavnice kot plačilo stroškov financiranja in obresti, je pritožbeno sodišče nepravilno štelo tisto, kar sta pravdni stranki plačali skupaj, izključno na račun kupnine za stanovanje, ki je bila dana prvi lastnici, kar pa je plačal toženec sam pred tem, pa je štelo pretežno na račun obresti in stroškov zaradi financiranja z leasingom. V obravnavani zadevi, ko je toženec za stanovanje sklenil leasing pogodbo z namenom, da bo stanovanje odkupil, in določen del vrednosti leasinga odplačal že pred sklenitvijo zakonske zveze, bi moralo pritožbeno sodišče pri ugotavljanju skupnega premoženja pri izračunu deležev, ki so bili plačani iz posebnega in skupnega premoženja, upoštevati vrednost leasinga (torej tudi stroške in obresti) in ne zgolj kupnine, določene s prodajno pogodbo z dne 10. 11. 2006.
predlog za dopustitev revizije - vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - otrokovi stiki - varovanje koristi otroka - preživnina - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 370, 370/3, 337, 337/1, 378. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - predhodno vprašanje - posebno premoženje - prekluzija - pritožbena novota
Zaključki nižjih sodišč niso sami s sabo v nasprotju. Četudi je bilo ugotovljeno, da je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, pa je bilo hkrati ugotovljeno, da ga je toženka kupila z lastnimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso bila pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske zveze, in gre torej za toženkino posebno premoženje.
ZZZDR člen 81, 82a. ZPP člen 339, 339/2-8, 360, 360/1.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - pravica zakonca do preživnine - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - potrebe preživninskega upravičenca - konkretizacija navedb - trditveno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je po pregledu pravdnega spisa ugotovilo, da toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirano ugovarjal višini tožničinih mesečnih stroškov in da tudi ni konkretiziral ugovora o nezmožnosti plačevanja preživnine. Ker je tožnica že v tožbi višino mesečih stroškov v višini 275,34 EUR opredelila po posameznih postavkah, je sodišče prve stopnje upravičeno prišlo do zaključka, da je njena ocena mesečnih stroškov v višini 275,00 EUR realna. Ker so bile v konkretnem procesnem položaju toženčeve pritožbene navedbe v zvezi z načinom ugotavljanja tožničinih mesečnih stroškov zaradi nekonkretiziranosti očitno neutemeljene, se sodišče druge stopnje do njih ni bilo dolžno opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00014820
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZN člen 47.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakoncema - medsebojni pravni posli zakoncev - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost - notarski zapis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči v konkretnem primeru pravilno uporabili določilo drugega odstavka 2. člena Sporazuma o začasni ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem z dne 29. 6. 2011 (vprašanje materialnopravnega preizkusa pravilne uporabe 47. člena Zakona o notariatu).
tuje pravo - švicarsko pravo - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - realna subrogacija - sredstva iz pokojninskega sklada - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - nasprotna tožba
Skupno premoženje zakoncev sestavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti pridobljene z delom, del skupnega premoženja pa so tudi stvari in pravice, ki so kupljene z denarjem, ki je bil njuno skupno premoženje, ali po načelu realne subrogacije pridobljene z zamenjavo oziroma z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja. V primeru razveze zakonske zveze se tako deli le še preostala skupna vrednost v zakonu pridobljenega premoženja.
Tožencu, tudi če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe.
Zakonsko pravo terja, da se življenjske potrebe v zvezi z oddihom otroka prek plačevanja preživnine pravično razporedijo med oba starša. To pravilo pa ne more veljati, ko je konkretni dejanski stan v svojem teleološkem bistvu drugačen, ker so stroški otrokovega oddiha že tako ali tako razporejeni med oba starša, ker otroci v enaki meri počitnikujejo tako z enim kot z drugim staršem. V takšnem primeru gre za izjemen dejanski stan, za katerega je treba uporabiti izjemi prilagojeno pravilo - takšno, kot je tisto v odločbah višjih sodišč, na katere se sklicuje revident.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014592
ZZZDR člen 20, 51, 51/2. ZD člen 22, 22/1. OZ člen 180, 180/4, 190. SPZ člen 48, 48/1.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - pridržek obstoječe zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - vlaganje v nepremičnino - trditveno in dokazno breme - sklepčnost zahtevka
Zahtevke iz naslova skupnega premoženja lahko zunajzakonska partnerja uspešno uveljavljata šele tedaj, ko se je njuna življenjska skupnost razvila v pravno priznano zunajzakonsko skupnost, do česar pa v tem primeru ni prišlo. Odločbe, ki jih citira revizija, z obravnavano zadevo niso primerljive. Na dednopravnem področju zakon namreč izrecno določa, da zakonec izgubi dedno pravico, če je (med drugim) njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Tudi pri razlagi določbe četrtega odstavka 180. člena OZ je v ospredju čustvena vsebina odnosov, ki jo mora dosegati trajna življenjska skupnost, in mnogo manj ostale prvine takšne življenjske skupnosti. Razlogov za primerljivo rahljanje pogojev za obstoj zunajzakonske zveze pri vprašanju nastajanja skupnega premoženja ni.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - dopuščena revizija
Stališče sodne prakse je, da je treba določbo četrtega odstavka 421. člena ZPP razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo, da pa vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo oziroma dogovor, ki naj bi se spremenil.
ZPP člen 406, 406/1, 418, 418/1, 420, 420/1. ZZZDR člen 13, 65, 85, 85/1.
revizija - dovoljenost revizije - tožba za razvezo zakonske zveze - smrt tožeče stranke - narava spora - premoženjskopravni spor - prevzem pravde - dedovanje - nevzdržnost zakonske zveze - zavrnitev zahtevka
Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič. S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega.
Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskovati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00017016
ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - nepremičnina, pridobljena na podlagi pogodbe o preužitku
V sodni praksi je sprejeto stališče, da nepremičnina, ki se pridobi v času trajanja zakonske zveze s pogodbo o preužitku, spada v skupno premoženje, pri čemer se ne zahteva, da bi morala obveznosti iz take pogodbe izpolnjevati oba zakonca, temveč zadošča, da pogodbo izpolnjuje eden od zakoncev.
ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 254, 384, 384/1. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Dejstvo, da izvedensko mnenje ne potrebuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča.
Revizija v delu, ki se nanaša na stroške pravdnega postopka, ni dovoljena.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - odgovornost za obveznosti - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - kredit - dokazno breme
Domneva o skupni odgovornosti pravdnih strank za najete kredite bi se vzpostavila šele, če bi tožena stranka dokazala, da so bili krediti najeti (oziroma obveznosti prevzete) v času trajanja zunajzakonske skupnosti. V tem primeru bi dokazno breme o tem, da njihov najem ni bil posledica skupne odločitve partnerjev, res prešlo na tožečo stranko. Brez trditev o času nastanka kreditnih obveznosti (sploh glede na ugovor tožeče stranke, da naj bi te nastale po razpadu zunajzakonske skupnosti) pa ugotovitev, da krediti predstavljajo skupen dolg obeh pravdnih strank, ni bila mogoča.
preživninska obveznost staršev - prenehanje preživninske obveznosti - invalid - polnoletni invalidni otrok - zadostna sredstva za preživljanje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v konkretnem premeru pravni standard "zadostna sredstva za preživljanje" iz prejšnje zakonske dikcije 123. člena ZZZDR pravilno napolnjen.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - skupno premoženje
Stopnja ekonomske skupnosti tudi v zakonski zvezi ni nujno enaka v vseh primerih, saj se težnja po individualnosti in ohranitvi določene stopnje samostojnosti partnerjev vse več kaže tudi na premoženjskem področju, a za zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti do določene stopnje prelivanja premoženja med partnerjema le mora priti.