predlog za dopustitev revizije - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov - preživnina - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00020077
ZZZDR člen 108. OZ člen 15. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - veljavnost pogodbe - sklenitev pogodbe - mladoletnik kot pogodbena stranka - izjava volje - poslovna sposobnost - zastopanje
Revizija se dopusti glede vprašanja poslovne sposobnosti otroka, starega 13 let, in s tem povezane veljavnosti sklenjenega pravnega posla.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - darilo - vrnitev darila - preklic darila - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - stvarnopravno upravičenje zakonca - dostop do nepremičnine - pravica do posesti - dejanska razlastitev
Taka lastnina, ki tožnici onemogoča izvrševanje enega od njenih bistvenih upravičenj, namreč imeti posest na predmetu lastnine, ga uporabljati in uživati na najobsežnejši način (primerjaj prvi odstavek 37. člena SPZ), je pomanjkljiva, nepopolna, dejansko in ekonomsko izvotljena ter zato ostaja le še kot gola lastnina. Formalno priznanje lastnine brez možnosti dostopa do njenega predmeta pomeni dejansko zasebnopravno razlastitev.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3, 371, 371/1, 378. ZZZDR člen 84, 84/1, 84/2 84/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - preklic darila - običajno darilo - vrnitev danega - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen namreč avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (primerja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše
V primeru, ko so bila v obdobju veljavnosti ZTLR več kot desetletna vlaganja zakoncev (tožnice in njenega pokojnega moža) v stanovanjski objekt tako obsežna, da je od stare „hiše“ (ki v resnici ni bila primerna/sposobna za dostojno bivanje) oziroma od prejšnjega objekta ostalo zgolj 12%, torej sta zakonca staro hišo v pretežni meri porušila in na njenih temeljih zgradila hišo, sposobno za bivanje, gre po presoji Vrhovnega sodišča za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.
obogatitveni zahtevek - odškodninski zahtevek - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - načelo enotnosti skupnega premoženja - posebne okoliščine - materialno procesno vodstvo - prepoved reformacije in peius
Odločanje o skupnem premoženju kot o premoženjski celoti je pravilo, zgolj o njegovem delu pa izjema. Ob ugotovitvi, da posebne okoliščine, ki bi izjemo utemeljevale, v konkretnem primeru niso podane, je tako zavrnitev tožbenega zahtevka, pravilna.
Odločitev o tem, katera dejstva bodo zatrjevale in dokazovale, je v prvi vrsti naloga strank samih. Sodišče pa na podlagi trditev, ki jih te podajo (in dokažejo) odloči, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Zato tudi okoliščina, da naj sodišče strankama ne bi pojasnilo, katera dejstva naj bi se dokazovala, ne more pomeniti pomanjkljive oziroma neobrazložene dokazne ocene.
Dejstvo, da višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje, ne pomeni, da mora biti nova odločitev za pritožnika ugodnejša. Pomeni le, da mora slednje na določen način dopolniti postopek in o zadevi ponovno odločiti. Nova odločitev pa je (vsaj v svojem izreku) lahko tudi enaka prejšnji.
ZPP člen 319, 319/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 56, 56/3, 59, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - skupno premoženje - kredit - pravnomočnost - prepoved zlorabe pravic - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev dela skupnega premoženja - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - navidezna (simulirana) pogodba
Nujen pogoj za nastanek navidezne pogodbe je, da se stranke strinjajo o njeni navideznosti. Po dokazni presoji nižjih sodišč, na katero je Vrhovno sodišče vezano, tožnica takšnega dejanskega stanu ni uspela dokazati.
Med zakonci (in zunajzakonskimi partnerji) je možna sklenitev dogovora, s katerim se skupno premoženje razdeli le delno. Kljub nasprotnim ugovorom tožeče stranke, je v obravnavani zadevi pravilno zapisalo tudi, da sporni dogovor pomeni ravno takšno (torej: delno) delitev.
OZ člen 50. ZZZDR člen 60. ZPP člen 44, 44/3, 128, 128/5, 166, 166/1, 377, 370, 384, 384/1.
skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - višina dohodkov enega od zakoncev - poslovni delež - nakup poslovnega deleža - posebno premoženje zakonca - nasprotna tožba - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - korekturna dolžnost sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Čeprav sodišči prve in druge stopnje o zahtevi za določitev vrednosti predmeta iz nasprotne tožbe nista odločili, tožencu niso bile kršene ne ustavne ne procesne pravice. Glede na opredeljeno vrednost predmeta mu je bila namreč pravica do revizije zagotovljena, kakšnih drugih pravic pa mu sama določitev (višje) vrednosti ne bi dala.
Velikost deležev na skupnem premoženju ni odvisna izključno od razmerja sredstev, ki sta jih vanj prispevali ena in druga stranka. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine primera.
Dejstvo, da je imela tožeča stranka le en transakcijski račun, na katerega je prejela tako sredstva od prodaje poslovnega deleža družbe B. d. o. o. kot mesečno izplačane plače, za odločitev o tem, ali so bili poslovni deleži plačani iz tožnikovega posebnega ali iz skupnega premoženja, ne more biti ključnega pomena.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje
Materialnopravno trditveno in dokazno breme je treba ločiti od procesnega. Prvo je statično in utemeljeno na materialnem pravu, drugo pa je dinamično in temelji na procesnih zahtevah iz 8. in 212. člena ZPP. Materialnopravno breme, da naj bi bilo za plačilo vtoževane obveznosti zavezana tudi toženka, ker naj bi bilo posojilo dano oziroma porabljeno za potrebe zakoncev oziroma njune družine ter/ali skupnega premoženja, je bilo kot aktivno legitimirani pravdni stranki - na tožniku. Na njem je bilo tudi procesno na podlagi obeh navedenih določb ZPP. S tožbenimi trditvami je sicer preložil nasprotno – procesno trditveno in dokazno breme tudi na toženko. Ta pa je navedla pravno pomembne trditve.
Po določbi drugega odstavka 56. člena ZZZDR odgovarjata zakonca s skupnim in posebnim premoženjem nerazdelno za tiste obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine. Iz pravno odločilnih dejanskih okoliščin izhaja, da je bila ovržena osnovna tožbena teza, da sta zakonca vzela posojilo za potrebe njune kmetijske ali kakšne druge skupne dejavnosti in nadalje, da je toženkin mož opisano dejavnost izposojanja in posojanja denarja, v okviru katere je bilo pridobljeno tudi sporno posojilo, ta denar pa posojen naprej tretjim osebam, opravljal samostojno ter avtonomno. Ugotovljeno toženkino sodelovanje pri tem je bilo obrobnega pomena. Ugotovitve, da sporno posojilo ni bilo namenjeno oz. porabljeno za tekoče družinske potrebe niti v zvezi z ohranjanjem ali povečevanjem skupnega premoženja, temveč je šlo za ločena denarna sredstva, tako zahtevajo pravni zaključek, da toženka za možev dolg na uveljavljani pravni podlagi ne odgovarja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - posebno premoženje zakoncev - večji prispevek enega zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali sta sodišči druge in prve stopnje z opustitvijo zaslišanja strank in prič kršili pravico tožene stranke do (izvedbe) dokaza kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- Ali je toženec s predlogom, da se zaslišita pravdni stranki in priče (otroci, D., K., B.), zadostil dokaznemu bremenu za svoje trditve, da je s prodajo lesa iz gozdov v Bosni in Hercegovini in pridobitvijo odškodnine ustvaril posebno premoženje, ki ga je porabil za potrebe družine, obnovo stanovanja, izgradnjo garaže in drvarnice, ter da je tako kot tožnica skrbel za otroke in opravljal gospodinjska dela, zaradi česar je njegov prispevek k skupnemu premoženju večji.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pri preživninskih terjatvah gre za bodoče dajatve, ki se ponavljajo. Za te se v skladu s 40. členom ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let.
ZPP člen 7, 212, 370, 370/1-2, 372, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. ZD člen 142, 142/1.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - denarna sredstva - odgovornost zakoncev za skupne dolgove - solidarna odgovornost - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - smrt zakonca - dolgovi zapustnika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče se ne strinja z zaključkom pritožbenega sodišča, da tožnica ni zatrjevala in dokazala, da so bila sporna denarna sredstva porabljena za skupno premoženje, zato ne pridejo v poštev določbe 56. člena ZZZZDR, ampak določbe 142. člena ZD. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica namreč pravočasno podala trditve, da spada dolg pokojnice, ki ga je ta ustvarila v zvezi z opravljanjem njene dejavnosti v času obstoja zakonske zveze s tožencem, v njuno skupno premoženje, zato zanj solidarno odgovarja toženec. Navedene trditve po presoji Vrhovnega sodišča zadostujejo za presojo, ali je sporni znesek skupno premoženje pokojnice in toženca in zanj odgovarja toženec, na tožencu pa je trditveno in dokazno breme, da sporna denarna sredstva niso bila porabljena za skupno premoženje oziroma da pokojnica s samostojni dejavnostjo ni pridobivala dohodka v času zakonske zveze s tožencem. Toženec je v zvezi s tem plačilu dolga ugovarjal zgolj iz razloga, ker naj bi njegova solidarna odgovornost v trenutku ženine smrti prenehala, zato po njegovem naj niti ne bi bilo pomembno, ali se je terjatev nanašala na skupno ali posebno premoženje zakonskih partnerjev. Glede na 372. člen ZPP pa so neupoštevne toženčeve navedbe v odgovoru na revizijo, da denarna sredstva niso mogla biti porabljena za skupno premoženje, ker je pokojna toženčeva žena po prejemu zneska padla v komo in čez tri dni umrla.
ZPP člen 378, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - deleži zakoncev na skupnem premoženju - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - nakup stanovanja - leasing pogodba - plačevanje obrokov za leasing
Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, saj sta ga kupili v času zakonske zveze. Ker pa je toženec v zvezi s stanovanjem sklenil leasing pogodbo in plačal določen del kupnine oziroma leasing obroke že pred sklenitvijo zakonske zveze s tožnico, je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da je toženec v nakup stanovanja vložil del posebnega premoženja. Je pa pritožbeno sodišče nepravilno odločilo, da spada v skupno premoženje 76 % vrednosti stanovanja. Glede na to, da leasing obroki predstavljajo tako poplačilo dela glavnice kot plačilo stroškov financiranja in obresti, je pritožbeno sodišče nepravilno štelo tisto, kar sta pravdni stranki plačali skupaj, izključno na račun kupnine za stanovanje, ki je bila dana prvi lastnici, kar pa je plačal toženec sam pred tem, pa je štelo pretežno na račun obresti in stroškov zaradi financiranja z leasingom. V obravnavani zadevi, ko je toženec za stanovanje sklenil leasing pogodbo z namenom, da bo stanovanje odkupil, in določen del vrednosti leasinga odplačal že pred sklenitvijo zakonske zveze, bi moralo pritožbeno sodišče pri ugotavljanju skupnega premoženja pri izračunu deležev, ki so bili plačani iz posebnega in skupnega premoženja, upoštevati vrednost leasinga (torej tudi stroške in obresti) in ne zgolj kupnine, določene s prodajno pogodbo z dne 10. 11. 2006.
ZPP člen 370, 370/3, 337, 337/1, 378. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - predhodno vprašanje - posebno premoženje - prekluzija - pritožbena novota
Zaključki nižjih sodišč niso sami s sabo v nasprotju. Četudi je bilo ugotovljeno, da je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, pa je bilo hkrati ugotovljeno, da ga je toženka kupila z lastnimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso bila pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske zveze, in gre torej za toženkino posebno premoženje.
predlog za dopustitev revizije - vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - otrokovi stiki - varovanje koristi otroka - preživnina - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZZZDR člen 81, 82a. ZPP člen 339, 339/2-8, 360, 360/1.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - pravica zakonca do preživnine - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - potrebe preživninskega upravičenca - konkretizacija navedb - trditveno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je po pregledu pravdnega spisa ugotovilo, da toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirano ugovarjal višini tožničinih mesečnih stroškov in da tudi ni konkretiziral ugovora o nezmožnosti plačevanja preživnine. Ker je tožnica že v tožbi višino mesečih stroškov v višini 275,34 EUR opredelila po posameznih postavkah, je sodišče prve stopnje upravičeno prišlo do zaključka, da je njena ocena mesečnih stroškov v višini 275,00 EUR realna. Ker so bile v konkretnem procesnem položaju toženčeve pritožbene navedbe v zvezi z načinom ugotavljanja tožničinih mesečnih stroškov zaradi nekonkretiziranosti očitno neutemeljene, se sodišče druge stopnje do njih ni bilo dolžno opredeliti.