CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00014820
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZN člen 47.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakoncema - medsebojni pravni posli zakoncev - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost - notarski zapis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči v konkretnem primeru pravilno uporabili določilo drugega odstavka 2. člena Sporazuma o začasni ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem z dne 29. 6. 2011 (vprašanje materialnopravnega preizkusa pravilne uporabe 47. člena Zakona o notariatu).
Zakonsko pravo terja, da se življenjske potrebe v zvezi z oddihom otroka prek plačevanja preživnine pravično razporedijo med oba starša. To pravilo pa ne more veljati, ko je konkretni dejanski stan v svojem teleološkem bistvu drugačen, ker so stroški otrokovega oddiha že tako ali tako razporejeni med oba starša, ker otroci v enaki meri počitnikujejo tako z enim kot z drugim staršem. V takšnem primeru gre za izjemen dejanski stan, za katerega je treba uporabiti izjemi prilagojeno pravilo - takšno, kot je tisto v odločbah višjih sodišč, na katere se sklicuje revident.
tuje pravo - švicarsko pravo - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - realna subrogacija - sredstva iz pokojninskega sklada - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - nasprotna tožba
Skupno premoženje zakoncev sestavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti pridobljene z delom, del skupnega premoženja pa so tudi stvari in pravice, ki so kupljene z denarjem, ki je bil njuno skupno premoženje, ali po načelu realne subrogacije pridobljene z zamenjavo oziroma z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja. V primeru razveze zakonske zveze se tako deli le še preostala skupna vrednost v zakonu pridobljenega premoženja.
Tožencu, tudi če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - dopuščena revizija
Stališče sodne prakse je, da je treba določbo četrtega odstavka 421. člena ZPP razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo, da pa vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo oziroma dogovor, ki naj bi se spremenil.
ZPP člen 406, 406/1, 418, 418/1, 420, 420/1. ZZZDR člen 13, 65, 85, 85/1.
revizija - dovoljenost revizije - tožba za razvezo zakonske zveze - smrt tožeče stranke - narava spora - premoženjskopravni spor - prevzem pravde - dedovanje - nevzdržnost zakonske zveze - zavrnitev zahtevka
Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič. S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega.
Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskovati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00017016
ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - nepremičnina, pridobljena na podlagi pogodbe o preužitku
V sodni praksi je sprejeto stališče, da nepremičnina, ki se pridobi v času trajanja zakonske zveze s pogodbo o preužitku, spada v skupno premoženje, pri čemer se ne zahteva, da bi morala obveznosti iz take pogodbe izpolnjevati oba zakonca, temveč zadošča, da pogodbo izpolnjuje eden od zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014592
ZZZDR člen 20, 51, 51/2. ZD člen 22, 22/1. OZ člen 180, 180/4, 190. SPZ člen 48, 48/1.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - pridržek obstoječe zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - vlaganje v nepremičnino - trditveno in dokazno breme - sklepčnost zahtevka
Zahtevke iz naslova skupnega premoženja lahko zunajzakonska partnerja uspešno uveljavljata šele tedaj, ko se je njuna življenjska skupnost razvila v pravno priznano zunajzakonsko skupnost, do česar pa v tem primeru ni prišlo. Odločbe, ki jih citira revizija, z obravnavano zadevo niso primerljive. Na dednopravnem področju zakon namreč izrecno določa, da zakonec izgubi dedno pravico, če je (med drugim) njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Tudi pri razlagi določbe četrtega odstavka 180. člena OZ je v ospredju čustvena vsebina odnosov, ki jo mora dosegati trajna življenjska skupnost, in mnogo manj ostale prvine takšne življenjske skupnosti. Razlogov za primerljivo rahljanje pogojev za obstoj zunajzakonske zveze pri vprašanju nastajanja skupnega premoženja ni.
ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 254, 384, 384/1. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Dejstvo, da izvedensko mnenje ne potrebuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča.
Revizija v delu, ki se nanaša na stroške pravdnega postopka, ni dovoljena.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - odgovornost za obveznosti - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - kredit - dokazno breme
Domneva o skupni odgovornosti pravdnih strank za najete kredite bi se vzpostavila šele, če bi tožena stranka dokazala, da so bili krediti najeti (oziroma obveznosti prevzete) v času trajanja zunajzakonske skupnosti. V tem primeru bi dokazno breme o tem, da njihov najem ni bil posledica skupne odločitve partnerjev, res prešlo na tožečo stranko. Brez trditev o času nastanka kreditnih obveznosti (sploh glede na ugovor tožeče stranke, da naj bi te nastale po razpadu zunajzakonske skupnosti) pa ugotovitev, da krediti predstavljajo skupen dolg obeh pravdnih strank, ni bila mogoča.
preživninska obveznost staršev - prenehanje preživninske obveznosti - invalid - polnoletni invalidni otrok - zadostna sredstva za preživljanje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v konkretnem premeru pravni standard "zadostna sredstva za preživljanje" iz prejšnje zakonske dikcije 123. člena ZZZDR pravilno napolnjen.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine za otroka - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom - dopuščena revizija
Pri odmeri preživnine se upošteva večji angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo, in da se ga tudi finančno ovrednoti. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da tega angažmaja ne kaže razčlenjevati v življenjske podrobnosti ter ga cepiti na čustveno, fizično, psihološko in še kakšno življenjsko prvino. Splošno znano je, kaj angažma staršev pomeni.
Pravilno o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - skupno premoženje
Stopnja ekonomske skupnosti tudi v zakonski zvezi ni nujno enaka v vseh primerih, saj se težnja po individualnosti in ohranitvi določene stopnje samostojnosti partnerjev vse več kaže tudi na premoženjskem področju, a za zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti do določene stopnje prelivanja premoženja med partnerjema le mora priti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00012319
URS člen 26. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - spor iz družinskih razmerij - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - dodelitev otroka - začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - izdaja začasne odredbe
Standard protipravnosti ravnanja ima v primerih odškodninske odgovornosti države za delo sodnikov drugačno vsebino kot v splošnih civilnih deliktih. Ta je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, pravnomočnost sodne odločbe ne preprečuje. Je pa ob tem treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka.
Bistvo regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
dopuščena revizija - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - izvršba na nepremičnine - nedopustnost izvršbe - ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje - paulijanska tožba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravnomočna odločitev sodišča v paulijanski pravdi z opr. št. P 479/2013 pomeni, da je bil med tožnico in toženkinim dolžnikom postopek po 57. členu ZZZDR že izveden tudi za premoženje, ki ni bilo predmet postopka v zadevi P 479/2013, oziroma da je bilo o deležih na skupnem premoženju tožnice in toženkinega dolžnika pravnomočno odločeno.
Po sodni praksi govorijo v prid obstoja zunajzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti). Ob tem pa je bistveno, da gre pri navedenih okoliščinah zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne zunajzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati to kvaliteto, je odločilna predvsem notranja komponenta, to je kako vsak od „partnerjev“ dojema svoj odnos do drugega „partnerja“. In nadalje, ali se njuna pogleda oziroma volji ujemata. Skladno z zahtevo 17. člena ZZZDR, je potrebno tudi pri presoji obstoja zunajzakonske skupnosti, prvenstvo izhajati iz posameznikove avtonomije. Vsak ima namreč popolno svobodo pri izbiri partnerja, s katerim si želi vzpostaviti skupnost, ki je po vsebini enakovredna tisti, ki obstoji zakoncema. Vrhovno sodišče je iz tega razloga že večkrat poudarilo, da se zunajzakonske skupnosti ne sme mešati s prijateljstvom oziroma z dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti.
ZZZDR člen 64, 78, 79, 105, 105a, 130, 132. ZPP člen 409, 410, 412. DZ člen 6.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - sodna poravnava - zvišanje preživnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - roditeljska pravica - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse
Ob procesnih dejstvih, (a) da je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, (b) da je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov, sklenjen sporazum, je zavrnitev zahtevka za zvišanje preživnine, češ da tožnica (mati) ni procesno aktivno legitimirana, materialnopravno napačno.
predlog za dopustitev revizije - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - zaposlitev v slovenski vojski - dodatno delo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.