varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine za otroka - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom - dopuščena revizija
Pri odmeri preživnine se upošteva večji angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo, in da se ga tudi finančno ovrednoti. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da tega angažmaja ne kaže razčlenjevati v življenjske podrobnosti ter ga cepiti na čustveno, fizično, psihološko in še kakšno življenjsko prvino. Splošno znano je, kaj angažma staršev pomeni.
Pravilno o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00012319
URS člen 26. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - spor iz družinskih razmerij - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - dodelitev otroka - začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - izdaja začasne odredbe
Standard protipravnosti ravnanja ima v primerih odškodninske odgovornosti države za delo sodnikov drugačno vsebino kot v splošnih civilnih deliktih. Ta je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, pravnomočnost sodne odločbe ne preprečuje. Je pa ob tem treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka.
Bistvo regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
dopuščena revizija - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - izvršba na nepremičnine - nedopustnost izvršbe - ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje - paulijanska tožba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravnomočna odločitev sodišča v paulijanski pravdi z opr. št. P 479/2013 pomeni, da je bil med tožnico in toženkinim dolžnikom postopek po 57. členu ZZZDR že izveden tudi za premoženje, ki ni bilo predmet postopka v zadevi P 479/2013, oziroma da je bilo o deležih na skupnem premoženju tožnice in toženkinega dolžnika pravnomočno odločeno.
ZZZDR člen 64, 78, 79, 105, 105a, 130, 132. ZPP člen 409, 410, 412. DZ člen 6.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - sodna poravnava - zvišanje preživnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - roditeljska pravica - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse
Ob procesnih dejstvih, (a) da je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, (b) da je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov, sklenjen sporazum, je zavrnitev zahtevka za zvišanje preživnine, češ da tožnica (mati) ni procesno aktivno legitimirana, materialnopravno napačno.
Po sodni praksi govorijo v prid obstoja zunajzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti). Ob tem pa je bistveno, da gre pri navedenih okoliščinah zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne zunajzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati to kvaliteto, je odločilna predvsem notranja komponenta, to je kako vsak od „partnerjev“ dojema svoj odnos do drugega „partnerja“. In nadalje, ali se njuna pogleda oziroma volji ujemata. Skladno z zahtevo 17. člena ZZZDR, je potrebno tudi pri presoji obstoja zunajzakonske skupnosti, prvenstvo izhajati iz posameznikove avtonomije. Vsak ima namreč popolno svobodo pri izbiri partnerja, s katerim si želi vzpostaviti skupnost, ki je po vsebini enakovredna tisti, ki obstoji zakoncema. Vrhovno sodišče je iz tega razloga že večkrat poudarilo, da se zunajzakonske skupnosti ne sme mešati s prijateljstvom oziroma z dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 59, 59/1, 59/2.
delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - prenehanje izvenzakonske skupnosti - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - izdaja zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - dokazni predlog - prekluzija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Presoja obstoja zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama in ugotovitev obsega skupnega premoženja ter deležev pravdnih strank na tem premoženju.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek nižjih sodišč, da sta bila tožnica in toženec v zunajzakonski skupnosti od leta 1998 (ko sta bila oba tudi formalno razvezana in sta se odločila za skupno vlaganje v gradnjo hiše, v katero sta se kasneje skupaj vselila, v letu 2002 pa sta se tudi poročila) do leta 2004, ko se je toženec zaradi dlje časa trajajočih nesoglasij odselil iz hiše.
Vrhovno sodišče se tudi strinja z zaključkom nižjih sodišč, da je toženec sporni nepremičnini, ki sta predstavljali njegovo posebno premoženje (saj jih je kupil sam že pred nastankom zunajzakonske skupnosti) v celoti vložil v skupno premoženje, saj sta ugotovili, da sta pravdni stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti s skupnim delom na tem zemljišču (ki pa sta ga sicer izbrali skupaj) zgradili in opremili stanovanjsko hišo, v katero sta se v letu 1999 nato tudi preselili in sta zato toženec in tožnica lastnika hiše in zemljišča v sestavi gradbene parcele ter premičnin, ki predstavljajo opremo stanovanjske hiše. Čeprav stoji stanovanjska hiša le na eni od spornih nepremičnin, gre za skupno urejeno zemljišče okoli stanovanjske hiše. Tožničin delež sta pravilno ocenili v obsegu 30/100 celote, toženčev delež pa v obsegu 70/100 celote, saj sta pri njunem izračunu pravilno upoštevali, da je bila skupna hiša zgrajena na zemljišču, ki izvira iz toženčevega posebnega premoženja (in je zato toženčev prispevek višji za vrednost gradbene parcele), prav tako pa sta upoštevali tudi toženčev prispevek v višini kupnine od njegovega prodanega stanovanja in tožničin prispevek v višini polovice kupnine od njenega prodanega stanovanja in finančna sredstva od dediščine po pokojni materi ter finančna sredstva obeh pravdnih strank (tožničino redno plačo in toženčeve dohodke iz odvetništva, ki so bili bistveno višji od tožničine plače). Ob tem sta upoštevali tudi tožničino skrb in vzgojo za skupnega otroka ter za družinske in gospodinjske zadeve (kuhanje, čiščenje, pranje, likanje, urejanje okolice in skrb za ohranitev premoženja) ter toženčev angažma v obliki fizične pomoči in denarnih prispevkov pri domačih hišnih opravilih, nadziranju gradnje hiše, in upravi v zvezi z vzdrževanjem hiše.
predlog za dopustitev revizije - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - zaposlitev v slovenski vojski - dodatno delo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00016802
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - odgovornost zakonca za dolgove drugega zakonca - podjetniško premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dopustitev revizije je bila predlagana v zvezi z vprašanjem odgovornosti zakonca za dolgove drugega zakonca iz podjetniške dejavnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00009768
OZ člen 280, 280/2, 283. ZZZDR člen 131a. ZPP člen 351, 351/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba zaradi izterjave preživnine - izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - izpolnitev tretji osebi - veljavnost izpolnitve
V izjemnih primerih (ko gre za izpolnjevanje predvidljivih, že obstoječih stroškov, v dolgem obdobju, ob konkludentnem soglasju drugega od staršev), je kljub določbi 131a. člena ZZZDR, za izpolnitev preživninske obveznosti uporabna tudi določba drugega odstavka 280. člena OZ.
delitev skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. O sodbi presenečenja zato ne govorimo v primerih, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se, kot to uveljavlja revident, stranka ne strinja. O sodbi presenečenja tudi ne govorimo, kadar je sodišče odločitev oprlo na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je le v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena - bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Sredstvo preprečevanja sodbe presenečenja je zato materialno procesno vodstvo - ali odprto sojenje, v okviru katerega sodišče stranke opozarja na spregledane pravne podlage, jima razkrije svoj, drugačen, nepričakovan pravni pogled na njun spor ter ju opozori na pravno podlago, na katero namerava opreti razrešitev njunega spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00008896
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 50, 88. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodajna pogodba za nepremičnino - simuliran pravni posel - navidezen pravni posel - darilo - nedopusten nagib - ničnost darilne pogodbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - izbrisna tožba - dobra vera - opredeljenost tožbenega zahtevka - premičnina
Za navidezno pogodbo je značilno, da stranki vede simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena (15. člen OZ), saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ). Iz vsega povedanega jasno sledi, da takšna pogodba ni nična, marveč sploh ne obstaja, je torej neobstoječa.
V sedanjih razmerah in na sedanji stopnji družbenega razvoja je lastnina eden izmed najpomembnejših mehanizmov tržnega sistema in s tem gospodarskega in družbenega razvoja. Sodišča jo zato morajo, kadar to ustreza okoliščinam konkretnega primera, varovati tudi z najmočnejšo sankcijo ničnosti.
Za manjše pravno varstvo enostranskih pogodb obstaja utemeljen razlog. Zakonec, ki enostransko in neodplačno razpolaga s skupnim premoženjem, namreč iz takega posla ne pridobi premoženjske koristi, iz katere bi lahko drugemu zakoncu povrnil prikrajšanje.
Darilni namen (causa donandi) lahko že po naravi stvari korenini le v lastni (darovalčevi), ne pa tuji lastninski pravici. Sporna pogodba tako v delu, kjer se nanaša na tisto, kar iz naslova skupnega premoženja pripada tožnici, nima podlage in je zato nična tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ.
Če neodplačno razpolaganje poseže v nujni delež, lahko dediči zahtevajo vrnitev daril po določbah ZD. Takšno zakonsko varstvo dedičev povsem zadostuje, zato je uporaba sankcije ničnosti izključena.
ZPP člen 86, 367, 367/4, 384, 384/4. ZZZDR člen 10a, 113. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - spor o izvrševanju roditeljske pravice - ugotovitev očetovstva - nadomestitev soglasja starša - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Za odločanje o postopkih iz ZZZDR so pristojna okrožna sodišča. O njih odločajo v pravdnem postopku, če ni z zakonom določeno, da odločajo v nepravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 10.a člena ZZZDR). Po določbi tretjega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, v primerih, ko se starša o njih ne moreta sporazumeti niti ob pomoči centra za socialno delo, odloči v nepravdnem postopku.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 129a.
predlog za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - višina preživnine - potrebe otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
dopuščena revizija - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali mora sodišče v postopku predodelitve otroka, ki je začet s tožbo, v kateri je kot glavni razlog za predodelitev navedena dalj časa trajajoča namestitev otroka v kriznem centru za mlade zaradi suma psihične in fizične zlorabe otroka, presojati tudi vzroke za namestitev in bivanje otroka v tem kriznem centru s pomočjo zaslišanja strokovnih oseb, ki so obravnavale otroka v času sprejema v krizni center in v času bivanja v njem ter ali bi moralo sodišče razloge za namestitev v kriznem centru preverjati tudi s postavljanjem vprašanj izvedencem v tej smeri.