ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 59, 59/1, 59/2.
delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - prenehanje izvenzakonske skupnosti - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - izdaja zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - dokazni predlog - prekluzija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Presoja obstoja zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama in ugotovitev obsega skupnega premoženja ter deležev pravdnih strank na tem premoženju.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek nižjih sodišč, da sta bila tožnica in toženec v zunajzakonski skupnosti od leta 1998 (ko sta bila oba tudi formalno razvezana in sta se odločila za skupno vlaganje v gradnjo hiše, v katero sta se kasneje skupaj vselila, v letu 2002 pa sta se tudi poročila) do leta 2004, ko se je toženec zaradi dlje časa trajajočih nesoglasij odselil iz hiše.
Vrhovno sodišče se tudi strinja z zaključkom nižjih sodišč, da je toženec sporni nepremičnini, ki sta predstavljali njegovo posebno premoženje (saj jih je kupil sam že pred nastankom zunajzakonske skupnosti) v celoti vložil v skupno premoženje, saj sta ugotovili, da sta pravdni stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti s skupnim delom na tem zemljišču (ki pa sta ga sicer izbrali skupaj) zgradili in opremili stanovanjsko hišo, v katero sta se v letu 1999 nato tudi preselili in sta zato toženec in tožnica lastnika hiše in zemljišča v sestavi gradbene parcele ter premičnin, ki predstavljajo opremo stanovanjske hiše. Čeprav stoji stanovanjska hiša le na eni od spornih nepremičnin, gre za skupno urejeno zemljišče okoli stanovanjske hiše. Tožničin delež sta pravilno ocenili v obsegu 30/100 celote, toženčev delež pa v obsegu 70/100 celote, saj sta pri njunem izračunu pravilno upoštevali, da je bila skupna hiša zgrajena na zemljišču, ki izvira iz toženčevega posebnega premoženja (in je zato toženčev prispevek višji za vrednost gradbene parcele), prav tako pa sta upoštevali tudi toženčev prispevek v višini kupnine od njegovega prodanega stanovanja in tožničin prispevek v višini polovice kupnine od njenega prodanega stanovanja in finančna sredstva od dediščine po pokojni materi ter finančna sredstva obeh pravdnih strank (tožničino redno plačo in toženčeve dohodke iz odvetništva, ki so bili bistveno višji od tožničine plače). Ob tem sta upoštevali tudi tožničino skrb in vzgojo za skupnega otroka ter za družinske in gospodinjske zadeve (kuhanje, čiščenje, pranje, likanje, urejanje okolice in skrb za ohranitev premoženja) ter toženčev angažma v obliki fizične pomoči in denarnih prispevkov pri domačih hišnih opravilih, nadziranju gradnje hiše, in upravi v zvezi z vzdrževanjem hiše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00016802
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - odgovornost zakonca za dolgove drugega zakonca - podjetniško premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dopustitev revizije je bila predlagana v zvezi z vprašanjem odgovornosti zakonca za dolgove drugega zakonca iz podjetniške dejavnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00009768
OZ člen 280, 280/2, 283. ZZZDR člen 131a. ZPP člen 351, 351/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba zaradi izterjave preživnine - izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - izpolnitev tretji osebi - veljavnost izpolnitve
V izjemnih primerih (ko gre za izpolnjevanje predvidljivih, že obstoječih stroškov, v dolgem obdobju, ob konkludentnem soglasju drugega od staršev), je kljub določbi 131a. člena ZZZDR, za izpolnitev preživninske obveznosti uporabna tudi določba drugega odstavka 280. člena OZ.
delitev skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. O sodbi presenečenja zato ne govorimo v primerih, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se, kot to uveljavlja revident, stranka ne strinja. O sodbi presenečenja tudi ne govorimo, kadar je sodišče odločitev oprlo na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je le v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena - bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Sredstvo preprečevanja sodbe presenečenja je zato materialno procesno vodstvo - ali odprto sojenje, v okviru katerega sodišče stranke opozarja na spregledane pravne podlage, jima razkrije svoj, drugačen, nepričakovan pravni pogled na njun spor ter ju opozori na pravno podlago, na katero namerava opreti razrešitev njunega spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00008896
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 50, 88. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodajna pogodba za nepremičnino - simuliran pravni posel - navidezen pravni posel - darilo - nedopusten nagib - ničnost darilne pogodbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - izbrisna tožba - dobra vera - opredeljenost tožbenega zahtevka - premičnina
Za navidezno pogodbo je značilno, da stranki vede simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena (15. člen OZ), saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ). Iz vsega povedanega jasno sledi, da takšna pogodba ni nična, marveč sploh ne obstaja, je torej neobstoječa.
V sedanjih razmerah in na sedanji stopnji družbenega razvoja je lastnina eden izmed najpomembnejših mehanizmov tržnega sistema in s tem gospodarskega in družbenega razvoja. Sodišča jo zato morajo, kadar to ustreza okoliščinam konkretnega primera, varovati tudi z najmočnejšo sankcijo ničnosti.
Za manjše pravno varstvo enostranskih pogodb obstaja utemeljen razlog. Zakonec, ki enostransko in neodplačno razpolaga s skupnim premoženjem, namreč iz takega posla ne pridobi premoženjske koristi, iz katere bi lahko drugemu zakoncu povrnil prikrajšanje.
Darilni namen (causa donandi) lahko že po naravi stvari korenini le v lastni (darovalčevi), ne pa tuji lastninski pravici. Sporna pogodba tako v delu, kjer se nanaša na tisto, kar iz naslova skupnega premoženja pripada tožnici, nima podlage in je zato nična tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ.
Če neodplačno razpolaganje poseže v nujni delež, lahko dediči zahtevajo vrnitev daril po določbah ZD. Takšno zakonsko varstvo dedičev povsem zadostuje, zato je uporaba sankcije ničnosti izključena.
ZPP člen 86, 367, 367/4, 384, 384/4. ZZZDR člen 10a, 113. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - spor o izvrševanju roditeljske pravice - ugotovitev očetovstva - nadomestitev soglasja starša - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Za odločanje o postopkih iz ZZZDR so pristojna okrožna sodišča. O njih odločajo v pravdnem postopku, če ni z zakonom določeno, da odločajo v nepravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 10.a člena ZZZDR). Po določbi tretjega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, v primerih, ko se starša o njih ne moreta sporazumeti niti ob pomoči centra za socialno delo, odloči v nepravdnem postopku.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 129a.
predlog za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - višina preživnine - potrebe otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
dopuščena revizija - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali mora sodišče v postopku predodelitve otroka, ki je začet s tožbo, v kateri je kot glavni razlog za predodelitev navedena dalj časa trajajoča namestitev otroka v kriznem centru za mlade zaradi suma psihične in fizične zlorabe otroka, presojati tudi vzroke za namestitev in bivanje otroka v tem kriznem centru s pomočjo zaslišanja strokovnih oseb, ki so obravnavale otroka v času sprejema v krizni center in v času bivanja v njem ter ali bi moralo sodišče razloge za namestitev v kriznem centru preverjati tudi s postavljanjem vprašanj izvedencem v tej smeri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00007417
ZPP člen 367, 367/4, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - sprememba odločitve o stikih - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo. O zavrženju predloga v tovrstnih primerih se je oblikovala enotna sodna praksa.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - preživninska terjatev - vrednost revizijsko izpodbijanega dela odločbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz obrazložitve predloga za dopustitev revizije izhaja, da je sporen le znesek, za katerega je sodišče druge stopnje znižalo preživninsko obveznost, torej 30,00 EUR. Ta znesek predstavlja osnovo za izračun vrednosti revizijsko spornega dela pravnomočne sodbe, ki za obdobje petih let znese 1.800,00 EUR za vsako od hčerk (ki bi bili v primeru neposredne tožbe zoper njiju navadni sospornici). Ta znesek pa ne presega pragu iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4.
predlog za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - višina preživnine - potrebe otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZZZDR člen 13, 84. OZ člen 39, 539, 540, 541. ZOR člen 51, 111, 210. ODZ paragraf 946, 947 - 954, 1246.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - vrnitev darila - preklic darila - causa (kavza) - ustavnoskladna razlaga - lastninska pravica - poseg v lastninsko pravico - darilni namen - razveza zakonske zveze
Pravna podlaga, na katero je oprta izpodbijana odločitev nižjih sodišč, izhaja iz besedila 84. člena ZZZDR. Ta se glasi: (1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati. (2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. (3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
Očitno je, da so nekatera darila preklicljiva, druga pa ne. Naloga sodišča je, da z ustrezno razlago postavljenega prava, katerega osrednji del je zgoraj povzeta določba, obe skupini daril razmeji.
Mnoge možne razlage pomensko odprtega besedila vseh treh odstavkov 84. člena ZZZDR so lahko ustavnopravno sporne z vidika lastninskopravnega položaja domnevnega obdarjenca.
Pomen zgodovinskega pogleda za obravnavano zadevo je spoznanje, da so darila med zakonci in zaročenci bila predmet posebne obravnave, a nikoli takšne, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost (varnost) konkretne lastninske pravice.
Preklic iz 84. člena ZZZDR naj torej rešuje položaje, ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00006599
ZIZ člen 10, 15. ZNP člen 34. ZPP člen 367b, 367b/6. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 19.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - vrnitev otroka - izročitev otroka - dovoljenost revizije - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V RS nimamo posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal postopek za izvrševanje določb MKCVMUO o protipravnem odvzemu otrok. V obravnavanem primeru je sodišče s smiselno uporabo določb ZMZPP postopalo po pravilih ZNP. Vrhovno sodišče pa je v zadevi II Ips 457/2001, v kateri je tudi odločalo o dovoljenosti revizije, odločilo, da je treba postopati po določbah ZIZ. Obrazložilo je, da gre v postopku odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Tako je ocenilo, da je sklep o vrnitvi otroka po vsebini najbližji začasni odredbi, zanje pa veljajo postopkovna pravila ZIZ, ZPP pa le, če v ZIZ ni specialnih določb (15. člen ZIZ).
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru je bil opis življenjskega dogodka, s katerim je tožnik utemeljeval lastninski zahtevek, popoln, a iz njega ne izhaja uveljavljana pravna posledica. Tožba je res nesklepčna, za odločitev o reviziji, ki uveljavlja kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu, pa je pomembno, da je bila nesklepčnost neodpravljiva brez nadomestitve obstoječega življenjskega primera z novim. Pravilo o materialnem procesnem vodstvu torej v konkretnem primeru ni bilo prekršeno.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ločeno življenje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede vprašanja obstoja izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama se Vrhovno sodišče strinja s preosojo nižjih sodišč, da obdobja od začetka decembra 2005 do konca novembra 2006, ko sta pravdni stranki živeli skupaj v J., ni mogoče šteti za izvenzakonsko skupnost, ker je njuno skupno življenje trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo za tri mesece prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanju toženki in tožnikovega zdravljenja. To so bili sicer objektivni razlogi za prenehanje skupnega življenja, vendar odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja, dejstvo o toženkini zamenjavi ključavnice na vhodnih vratih stanovanja pa, da toženka ni imela več namena nadaljevati partnerske zveze.
tožba za izpodbijanje očetovstva - pravni interes za pritožbo
Preizkus v smeri obstoja procesne predpostavke pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo se opravi le znotraj kroga oseb, ki sicer imajo procesno (pritožbeno) legitimacijo
Revident glede na njegov položaj v postopku za izpodbijanje očetovstva, v katerem sta za primer otrokovega (tožničinega) izpodbijanja na pasivni strani kot nujna enotna sospornika procesno legitimirana le domnevni oče (drugi toženec) in mati (tretja toženka), ne sodi v krog teh oseb.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - plačilo skupnih dolgov
Ker je bila kupnina, dobljena s prodajo skupnega premoženja, porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je ni več - ne v premoženjski sferi strank kot skupno premoženje niti v toženčevi posesti. Zato tožnica od toženca ne more zahtevati naj ji izplača zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del te kupnine.