CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00007417
ZPP člen 367, 367/4, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - sprememba odločitve o stikih - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo. O zavrženju predloga v tovrstnih primerih se je oblikovala enotna sodna praksa.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - preživninska terjatev - vrednost revizijsko izpodbijanega dela odločbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz obrazložitve predloga za dopustitev revizije izhaja, da je sporen le znesek, za katerega je sodišče druge stopnje znižalo preživninsko obveznost, torej 30,00 EUR. Ta znesek predstavlja osnovo za izračun vrednosti revizijsko spornega dela pravnomočne sodbe, ki za obdobje petih let znese 1.800,00 EUR za vsako od hčerk (ki bi bili v primeru neposredne tožbe zoper njiju navadni sospornici). Ta znesek pa ne presega pragu iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4.
predlog za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - višina preživnine - potrebe otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZZZDR člen 13, 84. OZ člen 39, 539, 540, 541. ZOR člen 51, 111, 210. ODZ paragraf 946, 947 - 954, 1246.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - vrnitev darila - preklic darila - causa (kavza) - ustavnoskladna razlaga - lastninska pravica - poseg v lastninsko pravico - darilni namen - razveza zakonske zveze
Pravna podlaga, na katero je oprta izpodbijana odločitev nižjih sodišč, izhaja iz besedila 84. člena ZZZDR. Ta se glasi: (1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati. (2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. (3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
Očitno je, da so nekatera darila preklicljiva, druga pa ne. Naloga sodišča je, da z ustrezno razlago postavljenega prava, katerega osrednji del je zgoraj povzeta določba, obe skupini daril razmeji.
Mnoge možne razlage pomensko odprtega besedila vseh treh odstavkov 84. člena ZZZDR so lahko ustavnopravno sporne z vidika lastninskopravnega položaja domnevnega obdarjenca.
Pomen zgodovinskega pogleda za obravnavano zadevo je spoznanje, da so darila med zakonci in zaročenci bila predmet posebne obravnave, a nikoli takšne, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost (varnost) konkretne lastninske pravice.
Preklic iz 84. člena ZZZDR naj torej rešuje položaje, ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00006599
ZIZ člen 10, 15. ZNP člen 34. ZPP člen 367b, 367b/6. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 19.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - vrnitev otroka - izročitev otroka - dovoljenost revizije - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V RS nimamo posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal postopek za izvrševanje določb MKCVMUO o protipravnem odvzemu otrok. V obravnavanem primeru je sodišče s smiselno uporabo določb ZMZPP postopalo po pravilih ZNP. Vrhovno sodišče pa je v zadevi II Ips 457/2001, v kateri je tudi odločalo o dovoljenosti revizije, odločilo, da je treba postopati po določbah ZIZ. Obrazložilo je, da gre v postopku odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Tako je ocenilo, da je sklep o vrnitvi otroka po vsebini najbližji začasni odredbi, zanje pa veljajo postopkovna pravila ZIZ, ZPP pa le, če v ZIZ ni specialnih določb (15. člen ZIZ).
tožba za izpodbijanje očetovstva - pravni interes za pritožbo
Preizkus v smeri obstoja procesne predpostavke pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo se opravi le znotraj kroga oseb, ki sicer imajo procesno (pritožbeno) legitimacijo
Revident glede na njegov položaj v postopku za izpodbijanje očetovstva, v katerem sta za primer otrokovega (tožničinega) izpodbijanja na pasivni strani kot nujna enotna sospornika procesno legitimirana le domnevni oče (drugi toženec) in mati (tretja toženka), ne sodi v krog teh oseb.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ločeno življenje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede vprašanja obstoja izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama se Vrhovno sodišče strinja s preosojo nižjih sodišč, da obdobja od začetka decembra 2005 do konca novembra 2006, ko sta pravdni stranki živeli skupaj v J., ni mogoče šteti za izvenzakonsko skupnost, ker je njuno skupno življenje trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo za tri mesece prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanju toženki in tožnikovega zdravljenja. To so bili sicer objektivni razlogi za prenehanje skupnega življenja, vendar odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja, dejstvo o toženkini zamenjavi ključavnice na vhodnih vratih stanovanja pa, da toženka ni imela več namena nadaljevati partnerske zveze.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru je bil opis življenjskega dogodka, s katerim je tožnik utemeljeval lastninski zahtevek, popoln, a iz njega ne izhaja uveljavljana pravna posledica. Tožba je res nesklepčna, za odločitev o reviziji, ki uveljavlja kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu, pa je pomembno, da je bila nesklepčnost neodpravljiva brez nadomestitve obstoječega življenjskega primera z novim. Pravilo o materialnem procesnem vodstvu torej v konkretnem primeru ni bilo prekršeno.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - plačilo skupnih dolgov
Ker je bila kupnina, dobljena s prodajo skupnega premoženja, porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je ni več - ne v premoženjski sferi strank kot skupno premoženje niti v toženčevi posesti. Zato tožnica od toženca ne more zahtevati naj ji izplača zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del te kupnine.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - odstop od sodne prakse - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - ovrženje (overrulling) - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Ni vsak odstop od sodne prakse nedopusten. Nižje sodišče lahko od sodne prakse višjega sodišča odstopi zaradi razlikovanja (distinguishing) ali pa zaradi pretehtanja (outweighing). A tisto, kar je ključno, je, da mora v obeh primerih za to navesti utemeljene razloge.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v primeru, ko je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, nato pa je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.
ZPP člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 406, 406/1. ZZZDR člen 1, 10a.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Kolikor ZZZDR vsebuje materialnopravne določbe, ki niso podlaga za urejanje družinskopravnih, ampak premoženjskopravnih razmerij, se stvarna pristojnost sodišča ne glede na določbo 10.a člena ZZZDR presoja glede na vrednost spornega predmeta, tako kot določata prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 32. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - razpad zunajzakonske skupnosti - vrnitev darila - običajno darilo - nepremičnina kot predmet darila - premoženjsko stanje
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje v tujini - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - prodaja skupne nepremičnine - soglasje drugega zakonca
Sodna praksa pravi, da bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti od zakoncev zahtevati, da morajo z zahtevkom za ugotovitev obsega skupnega premoženja zajeti vse skupno premoženje; da sodišče lahko strankam zagotovi pravno varstvo le na njihovo zahtevo, in sicer v obsegu zahtevka; da pravnomočna odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde za ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje ter da lahko tožena stranka glede premoženja, ki ga tožeča stranka s tožbo ni zaobsegla, vloži nasprotno tožbo in na ta način doseže obravnavanje skupnega premoženja kot celote.
Sodna praksa je v času vložitve nasprotne tožbe in odločitve sodišča prve stopnje omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je delitev predlagal, s tem soglašal ali če so obstajale druge posebne okoliščine, na primer, če so bile stvari iz skupnega premoženja po namenu ali svoji naravi namenjene le enemu zakoncu, če je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005229
ZZZDR člen 59.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - dopuščena revizija
Po ponovni preučitvi zadev II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 in obravnavane zadeve je Vrhovno sodišče ocenilo, da ne bi smelo na načelni ravni zavzeti stališča, da ugovor posebnega premoženja nikoli ne zajema tudi podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Procesno ravnanje tožene stranke je namreč treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba upoštevati v okviru ugovora višjega deleža. Tak je tudi obravnavan primer.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/4. ZZZDR člen 52, 59, 59/1, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v skupno premoženje - posebno premoženje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - ureditev stikov z otrokom - versko ali drugo prepričanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v predlogu za dopustitev revizije, na načelni ravni ustreza ciljem, ki naj bi jih Vrhovno sodišče uresničilo na podlagi inštituta dopuščene revizije. Vendar pa mora biti pravno vprašanje relevantno tudi za odločitev v zadevi, v kateri je dopustitev revizije predlagana. V konkretnem primeru ko po izpodbijani sodbi versko prepričanje tožnice ter njegov vpliv na njeno osebnost, osebne in osebnostne značilnosti, niso bile okoliščine, ki bi bistveno vplivale na odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, zaradi česar se Vrhovnemu sodišču do zastavljenega vprašanja ne bi bilo treba opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00004476
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - dovoljenost revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje v stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - prekoračitev trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina njuno skupno premoženje.