ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v primeru, ko je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, nato pa je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - odstop od sodne prakse - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - ovrženje (overrulling) - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Ni vsak odstop od sodne prakse nedopusten. Nižje sodišče lahko od sodne prakse višjega sodišča odstopi zaradi razlikovanja (distinguishing) ali pa zaradi pretehtanja (outweighing). A tisto, kar je ključno, je, da mora v obeh primerih za to navesti utemeljene razloge.
ZPP člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 406, 406/1. ZZZDR člen 1, 10a.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Kolikor ZZZDR vsebuje materialnopravne določbe, ki niso podlaga za urejanje družinskopravnih, ampak premoženjskopravnih razmerij, se stvarna pristojnost sodišča ne glede na določbo 10.a člena ZZZDR presoja glede na vrednost spornega predmeta, tako kot določata prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 32. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje v tujini - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - prodaja skupne nepremičnine - soglasje drugega zakonca
Sodna praksa pravi, da bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti od zakoncev zahtevati, da morajo z zahtevkom za ugotovitev obsega skupnega premoženja zajeti vse skupno premoženje; da sodišče lahko strankam zagotovi pravno varstvo le na njihovo zahtevo, in sicer v obsegu zahtevka; da pravnomočna odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde za ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje ter da lahko tožena stranka glede premoženja, ki ga tožeča stranka s tožbo ni zaobsegla, vloži nasprotno tožbo in na ta način doseže obravnavanje skupnega premoženja kot celote.
Sodna praksa je v času vložitve nasprotne tožbe in odločitve sodišča prve stopnje omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je delitev predlagal, s tem soglašal ali če so obstajale druge posebne okoliščine, na primer, če so bile stvari iz skupnega premoženja po namenu ali svoji naravi namenjene le enemu zakoncu, če je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil in podobno.
predlog za dopustitev revizije - razpad zunajzakonske skupnosti - vrnitev darila - običajno darilo - nepremičnina kot predmet darila - premoženjsko stanje
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005229
ZZZDR člen 59.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - dopuščena revizija
Po ponovni preučitvi zadev II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 in obravnavane zadeve je Vrhovno sodišče ocenilo, da ne bi smelo na načelni ravni zavzeti stališča, da ugovor posebnega premoženja nikoli ne zajema tudi podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Procesno ravnanje tožene stranke je namreč treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba upoštevati v okviru ugovora višjega deleža. Tak je tudi obravnavan primer.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/4. ZZZDR člen 52, 59, 59/1, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v skupno premoženje - posebno premoženje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00004476
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - dovoljenost revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje v stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - ureditev stikov z otrokom - versko ali drugo prepričanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v predlogu za dopustitev revizije, na načelni ravni ustreza ciljem, ki naj bi jih Vrhovno sodišče uresničilo na podlagi inštituta dopuščene revizije. Vendar pa mora biti pravno vprašanje relevantno tudi za odločitev v zadevi, v kateri je dopustitev revizije predlagana. V konkretnem primeru ko po izpodbijani sodbi versko prepričanje tožnice ter njegov vpliv na njeno osebnost, osebne in osebnostne značilnosti, niso bile okoliščine, ki bi bistveno vplivale na odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, zaradi česar se Vrhovnemu sodišču do zastavljenega vprašanja ne bi bilo treba opredeliti.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - prekoračitev trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina njuno skupno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00003141
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 309a.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - vrednost nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedensko mnenje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je revizijsko sodišče vezano), po katerem je ob nastanku življenjske skupnosti pravdnih strank nepremičnina predstavljala zemljišče s prvo ploščo in golimi zidovi, vse ostalo pa je bilo zgrajeno kasneje, je povsem razumljiv in logičen sklep, da izgradnja stanovanjske hiše, sposobne za bivanje, pomeni ustvaritev nove stvari. Ta zaključek torej ne temelji izključno na dejstvu (četudi ne nepomembnem), da se je vrednost nepremičnine od začetka skupnih vlaganj več kot podvojila, kar izpodbijani sodbi očita revident. Temelji predvsem na ugotovitvi o ustvaritvi določene identitete nepremičnine. Ni šlo le za spremembo že obstoječe zgradbe z dozidavo, nadzidavo ali prezidavo, temveč za bistveno več kot to: iz gole plošče in zidov je bila ustvarjena zgradba z določeno namembnostjo (stanovanjska hiša).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00005906
ZTLR člen 33. OZ člen 190, 198. ZZZDR člen 124, 124/2, 126, 133. ZD člen 142, 142/2. ZPP člen 180, 180/3.
dopuščena revizija - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - obljuba - ustni dogovor o skupni gradnji - neupravičena pridobitev - preživljanje staršev
Vse navedbe prvega toženca so ostale usmerjene v zatrjevanje in dokazovanje njegovega vložka (v obliki nege in oskrbe zapustnice) k ohranitvi premoženja zapustnice, saj bi se ji to v primeru njene namestitve v ustrezen socialnovarstveni zavod ali strokovne pomoči delavcev takega zavoda na domu, zmanjšalo zaradi poplačila terjatev za tovrstne storitve. To pa je obogatitveni zahtevek, katerega pravni temelj je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju starše. Preživninska obveznost polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, namreč nastopi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti ter niso podane okoliščine iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR (124. člen ZZZDR). Materialnopravno zmotno je zato stališče izpodbijane sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena OZ.
Petletna vsakodnevna in celodnevna oskrba bolne matere, ki je v vsem odvisna od pomoči drugih, presega običajno nudenje pomoči staršem in tudi presega izpolnjevanje naravne in moralne dolžnosti otrok do svojih staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00006582
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZZZDR člen 105, 105/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - skupno varstvo in vzgoja otroka - pravica do družinskega življenja - določitev stikov z otrokom - preživljanje otroka - višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00002116
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - posojilna pogodba - vrnitev posojila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je najeto posojilo glede na ravnanje toženke v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi je ugotovljeno, da dohodki enega od partnerjev niso bistveno višji od drugega zunajzakonskega partnerja, saj so bili dohodki pravdnih strank v razmerju toženka 60% in tožnik 40%, poleg tega sta oba partnerja (toženka in tožnik) prispevala k varstvu skupnih otrok in gospodinjstvu, čeprav toženka v večji meri. Nezanemarljiva pa je še nadaljnja ugotovitev, da je pretežni del varstva in skrbi v resnici nudila toženkina mama (za kar sta ji tožnik in toženka dala iz skupnega premoženja 300,00 evrov mesečno). Upoštevajoč vse navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je toženka sicer k nastanku skupnega premoženja prispevala več kot tožnik, vendar ne v razmerju toženka 75% in tožnik 25%, temveč v razmerju toženka 65% in tožnik 35%.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 40, 367, 408, 412. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
spori iz razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - sodna poravnava - zmotna uporaba materialnega prava - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so se v konkretnem primeru od sklenitve sodne poravnave okoliščine bistveno spremenile, saj aktualne okoliščine (ob odločanju v pravdi zaradi zvišanja preživnine) kažejo, da starša sporazuma o tem, kaj predstavlja večji izdatek, ne moreta več doseči in da s sodno poravnavo niso več varovane največje otrokove koristi, ki morajo biti glavno vodilo pri odločanju o preživnini mladoletnih otrok.
Odgovor na dopuščeno vprašanje, ali predstavlja spremenjeno okoliščino po določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dejstvo, da se starša ne moreta sporazumeti o tem, kaj predstavlja večji izdatek, h kateremu se je s sodno poravnavo poleg zneska preživnine zavezal tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, je torej pozitiven.
- ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je dolžno sodišče pri odmeri preživnine upoštevati večji čustveni in fizični angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo (in nato očitno ta večji angažma finančno vrednotiti ter ga naprtiti tistemu od staršev, ki plačuje preživnino),
- ali pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo (nerezidenčni roditelj) z otroki, ko so le ti pri njem na stiku prav tako stroške (s hrano, obleko, obutvijo, higienskimi pripomočki, lekarno, obratovalne stroške stanovanja, nakup daril, žepnina, počitnice, itd) in te stroške primerno finančno vrednotiti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 421, 421/4. ZZZDR člen 105, 105/1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - stiki staršev z otrokom - varstvo koristi otroka
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni pogoji.
Način določitve preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v takem nasprotju z našo zakonsko ureditvijo (določbami ZZZDR) in ne kaže na take razlike, da bi ne bili izpolnjeni pogoji za priznanje ukrajinske sodbe. Tudi v Republiki Sloveniji je eno temeljnih pravnih načel varstvo otrok, zato zgolj drugačen način določanja preživnine (katere višina se nadalje ugotavlja v okviru izvršilnega postopka) ne posega niti v temeljne principe slovenskega pravnega reda niti načelno zakonsko ureditev v zvezi s tematiko določanja preživnin za otroke niti ne kaže na bistveno razliko med zakonodajama obeh držav.