predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - preživljanje mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - dnevnice za službene poti
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
dopuščena revizija - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči nista upoštevali v sodni praksi enotnega stališča, da je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevati tudi okoliščino, da (praviloma) tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, (bistveno) bolj kot drugi starš skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj, z varstvom, vzgojo in skrbjo. Zato obseg nematerialnega prispevka staršev k varstvu, vzgoji in preživljanju ni bil ugotovljen.
rejniška dejavnost - začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja
Sodišče lahko v upravnem sporu z začasno odredbo začasno uredi le tisto sporno razmerje, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga v posameznem primeru obravnava sodišče. Mogoče je torej začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe sploh odloči. V tem postopku tako ni mogoče odločati o tem, kje naj se namestita mladoletna otroka, saj to ni predmet tega upravnega spora (v tem upravnem sporu se ne odloča o njuni namestitvi) temveč bo to šele posledica (morebitne) pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
dopuščena revizija - preživljanje otroka - zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - pravnomočnost sodne poravnave - dvofazni postopek - tek zamudnih obresti
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZDR. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sodno poravnavo (in tožničine potrebe tedaj niso bile natančno ugotovljene oziroma to vsaj ni nikjer zapisano, kot v tu obravnavanem primeru) ni ovira za opisano primerjavo.
OZ člen 393. ZZZDR člen 123. ZPP člen 41, 4171, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - formalno sosporništvo - deljiva obveznost - solidarna obveznost - nemožnost uporabe nepremičnine - zavrženje revizije - uporabnina - višina uporabnine
Utemeljena je revizija v delu, da je toženkina korist zaradi dolžnosti preživljanja mladoletnih otrok (123. člen ZZZDK) večja tudi za delež, ki odpade na njena dva mladoletna otroka.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - originarna pridobitev lastninske pravice - darilo - plačilo kupnine - stanovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Določba drugega odstavka 51. člena ZZZDR bi bila lahko neposredna podlaga za originarno pridobitev skupne lastnine na stanovanju le v primeru, če bi bil kot kupec stanovanja v kupoprodajni pogodbi z dne 2. 11. 2005 naveden eden od zunajzakonskih partnerjev. S tem, ko sta soglašala, da je kot kupec stanovanja v pogodbi naveden toženkin stari oče, je z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi te pogodbe lastninsko pravico na stanovanju pridobil on. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravdni stranki zgolj z delnim plačilom kupnine nista mogli na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR originarno pridobiti skupne lastnine na stanovanju. S tem, ko je toženkin stari oče sporno stanovanje z darilno pogodbo izrecno podaril le toženki, je to stanovanje z vpisom njene izključne lastninske pravice v zemljiško knjigo prešlo v njeno posebno premoženje.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali predstavlja spremenjeno okoliščino po določbi 132. člena ZZZDR dejstvo, da se starša ne moreta sporazumeti o tem, kaj predstavlja večji izdatek, h kateremu se je s sodno poravnavo poleg zneska preživnine zavezal tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi.
ZZZDR člen 59. ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - ugovor višjega deleža - ugovor posebnega premoženja - razpravno načelo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ugovor višjega deleža na skupnem premoženju potreben tudi v primeru, kadar stranka zatrjuje, da ima 100 % delež na premoženju, kar izkazuje tudi z zemljiškoknjižnim stanjem.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.
Na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša, lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka.
ZZZDR člen 129, 129a. ZUJPS člen 12, 13, 22, 23. URS člen 2, 54.
dopuščena revizija - preživnina - višina preživnine - socialni prejemki - otroški dodatek - socialna pomoč - državna štipendija - zmožnosti preživninskega zavezanca - res iudicata - ponovno sojenje o isti stvari
Osrednja dilema tega revizijskega postopka glede na dopuščeno vprašanje je, ali je sredstva socialne države, ki jih torej rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti starša in otrokovih lastnih dohodkov, ali pa je treba to dejstvo obravnavati (in upoštevati) na kak drug način.
V skrajnem položaju (ko rezidenčni starš in otrok nimata sploh nikakršnih lastnih sredstev) bo tak, drugačen pristop sodišču namreč narekoval, naj presodi, kolikšno preživninsko breme je preživninski zavezanec (v mejah ugotovljenih potreb otroka) zmožen nositi.
Sodišče torej tu ne bo razporejalo preživninskega bremena med oba starša, ker (v tem primeru rezidenčni starš) sploh ni sposoben nositi nikakršnega preživninskega bremena, marveč ga bo namesto njega nosila kvečjemu država. Nosila pa ga bo v skladu z načelom socialne države (2. člen Ustave) in v povezavi s prvenstveno obveznostjo starša, da vzdržuje svojega otroka (54. člen Ustave), šele tedaj, če niti preživninski prispevek drugega starša ne bo zadoščal za minimalno zadostitev otrokovih potreb.
očetovstvo - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - pravna praznina - anologija - rok za izpodbijanje - objektivni rok - napake volje - odločba Ustavnega sodišča
Tako kot so dejanski položaji lahko sestavljeni iz več med seboj ločenih prvin, velja enako tudi glede pravnih institutov. Posamezen pravni institut je običajno sestavljen iz več različnih pravnih pravil. Pri uporabi analogije, kot uveljavljenem sredstvu zapolnjevanja pravnih praznin, je treba imeti pred očmi (tudi) omenjeno sestavljenost dejanskih in pravnih institutov. Uporaba analogije je namreč vrednotno utemeljena le dotlej, dokler sta si urejeni in neurejeni pravni primer med seboj v bistvenem enaka ali še z drugimi besedami: dokler vsebujeta enak oziroma skupen vrednotni temelj, prek katerega oba položaja lahko primerjamo (tertitum comparationis). To pa ne velja nujno glede vseh pravnih pravil, ki tvorijo določen pravni institut. Pri sestavljenem pravnem institutu bo torej lahko podan položaj, ko bo sodišče neurejen pravni primer reševalo z uporabo analogije tako, da se bo oprlo na eno pravno pravilo, ne pa na celoto pravnih pravil, ki tvorijo posamezen pravni institut.
Iz tega sledi, da mora tudi za pravnega očeta, ki je to postal z izjavo o pripoznanju očetovstva, veljati enak rok, kot za pravnega očeta, ki je to postal na podlagi zakonske domneve. To pomeni, da mora biti dolžina roka enaka za oba, to pa je dolžina enoletnega subjektivnega roka iz 96. člena ZZZDR.
Ker objektivni rok po odločbi Ustavnega sodišča v zadevi U-I-251/14 posega v pravice očeta iz 35. člena Ustave, mora to veljati za obe skupini pravnih očetov. Zapolnjevanje pravne praznine s pravno urejenim (analognim) primerom iz drugega odstavka 99. člena OZ bi bilo zato protiustavno. Uporaba analogije mora, kot že rečeno, slediti razlogom, ki utemeljujejo njeno uporabo, ne pa povzročati
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri ugotavljanju materialnih zmožnosti tožnice ne upošteva denarni prispevek (okrog 1.500,00 EUR mesečno in plačilo vseh večjih stroškov), ki ga mesečno prejema tožnica od svojega očeta za preživljanje nje in otrok.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 53, 56, 56/2. URS člen 33.
premoženjskopravna razmerja med zakonci - upravljanje skupnega premoženja - soglasje zakonca - konkludentna izjava - solidarna odgovornost - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - pravica do zasebne lastnine - posojilo zakoncu kot podjetniku - posojilo samostojnemu podjetniku posamezniku - vrnitev posojila - sredstva za poslovanje družbe - odgovornost zakonca za dolgove
Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca. To soglasje je lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentno privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, vendar le, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje (na primer razpolaganje s celotnim skupnim premoženjem, razpolaganje z nepremičninami ...). Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča.
Iz narave obeh oblik lastninske pravice več oseb na isti stvari, torej skupne lastnine in solastnine, izhaja, da sta v teh razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enako ustavno varovanim položajem drugih lastnikov. Vendar ne smeta biti bistveno okrnjeni ali celo izključeni, posebej ne tako, da bi imelo večjo težo in pomen samovoljno ravnanje drugega od solastnikov ali skupnih lastnikov, ki bi ustvarjalo neravnotežje v lastninskem razmerju.
Pri najemanju posojila za plasiranje denarnih sredstev v posamezne projekte mora upnik zato, da bi bilo mogoče dolg iz tega naslova opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem, za katero odgovarjata zakonca nerazdelno po 56. členu ZZZDR, izkazati skupen podjem zakoncev ali vsaj soglasje zakonca.
V obravnavani zadevi sta pa sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da toženka za projekt bivšega moža in za najeto posojilo ni vedela.
ZZZDR člen 129. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - razveza zakonske zveze - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnost preživninskega zavezanca - skupna nepremičnina - odplačilo kredita
Obravnavan je primer, ko starša - preživninska zavezanca, plačujeta kredit za skupno hišo, ki jo uporablja samo eden od staršev v zvezi z vprašanjem ugotovitve preživninske zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018689
ZPP člen 4, 4/1, 29, 236a, 236a/2, 236a/6, 339, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 48, 48/1, 64, 67, 67/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
dokazovanje - priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče pravdnih strank - kraj, kjer leži pretežni del nepremičnin - premoženjska razmerja med razvezanimi zakonci - skupno premoženje - povrnitev vlaganj - posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje zakonca - subrogacija - tožbeni zahtevek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena, po katerem mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, namreč lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
V konkretnem primeru gre namreč za zahtevek stvarnopravne narave - predmet tožbe so vlaganja (denarni in fizični prispevki v času trajanja zakonske oz. izvenzakonske skupnosti) iz skupnega premoženja zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev (pravdnih strank) v posebno premoženje enega od partnerjev - toženke. Kljub temu pa ne pride v poštev 64. člen ZMZPP, po katerem je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije (po nasprotnem razlogovanju - torej ne tudi v primerih, če je nepremičnina oziroma kakšna nepremičnina na ozemlju druge države). Konkretni spor namreč evidentno ni spor o kakšni stvarni pravici na nepremičnini. Prav tako pa ni mogoče uporabiti cit. določbe drugega odstavka 67. člena ZMZPP, saj je predmet te pravde denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije (dejansko gre za civilno delitev skupnega premoženja) zaradi že prodanega premoženja (v tem delu prodane nepremičnine v Republiki Hrvaški) uperjen zoper toženko, ki živi v Sloveniji, torej osredotočen na njena tukajšnja denarna sredstva (genus). Torej sploh ne gre za problematiko nahajanja dela spornega premoženja v tujini in tako ne za spor z mednarodnim elementom.
Zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP predlagateljica ni zadostila. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln.