Na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša, lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka.
ZZZDR člen 129, 129a. ZUJPS člen 12, 13, 22, 23. URS člen 2, 54.
dopuščena revizija - preživnina - višina preživnine - socialni prejemki - otroški dodatek - socialna pomoč - državna štipendija - zmožnosti preživninskega zavezanca - res iudicata - ponovno sojenje o isti stvari
Osrednja dilema tega revizijskega postopka glede na dopuščeno vprašanje je, ali je sredstva socialne države, ki jih torej rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti starša in otrokovih lastnih dohodkov, ali pa je treba to dejstvo obravnavati (in upoštevati) na kak drug način.
V skrajnem položaju (ko rezidenčni starš in otrok nimata sploh nikakršnih lastnih sredstev) bo tak, drugačen pristop sodišču namreč narekoval, naj presodi, kolikšno preživninsko breme je preživninski zavezanec (v mejah ugotovljenih potreb otroka) zmožen nositi.
Sodišče torej tu ne bo razporejalo preživninskega bremena med oba starša, ker (v tem primeru rezidenčni starš) sploh ni sposoben nositi nikakršnega preživninskega bremena, marveč ga bo namesto njega nosila kvečjemu država. Nosila pa ga bo v skladu z načelom socialne države (2. člen Ustave) in v povezavi s prvenstveno obveznostjo starša, da vzdržuje svojega otroka (54. člen Ustave), šele tedaj, če niti preživninski prispevek drugega starša ne bo zadoščal za minimalno zadostitev otrokovih potreb.
očetovstvo - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - pravna praznina - anologija - rok za izpodbijanje - objektivni rok - napake volje - odločba Ustavnega sodišča
Tako kot so dejanski položaji lahko sestavljeni iz več med seboj ločenih prvin, velja enako tudi glede pravnih institutov. Posamezen pravni institut je običajno sestavljen iz več različnih pravnih pravil. Pri uporabi analogije, kot uveljavljenem sredstvu zapolnjevanja pravnih praznin, je treba imeti pred očmi (tudi) omenjeno sestavljenost dejanskih in pravnih institutov. Uporaba analogije je namreč vrednotno utemeljena le dotlej, dokler sta si urejeni in neurejeni pravni primer med seboj v bistvenem enaka ali še z drugimi besedami: dokler vsebujeta enak oziroma skupen vrednotni temelj, prek katerega oba položaja lahko primerjamo (tertitum comparationis). To pa ne velja nujno glede vseh pravnih pravil, ki tvorijo določen pravni institut. Pri sestavljenem pravnem institutu bo torej lahko podan položaj, ko bo sodišče neurejen pravni primer reševalo z uporabo analogije tako, da se bo oprlo na eno pravno pravilo, ne pa na celoto pravnih pravil, ki tvorijo posamezen pravni institut.
Iz tega sledi, da mora tudi za pravnega očeta, ki je to postal z izjavo o pripoznanju očetovstva, veljati enak rok, kot za pravnega očeta, ki je to postal na podlagi zakonske domneve. To pomeni, da mora biti dolžina roka enaka za oba, to pa je dolžina enoletnega subjektivnega roka iz 96. člena ZZZDR.
Ker objektivni rok po odločbi Ustavnega sodišča v zadevi U-I-251/14 posega v pravice očeta iz 35. člena Ustave, mora to veljati za obe skupini pravnih očetov. Zapolnjevanje pravne praznine s pravno urejenim (analognim) primerom iz drugega odstavka 99. člena OZ bi bilo zato protiustavno. Uporaba analogije mora, kot že rečeno, slediti razlogom, ki utemeljujejo njeno uporabo, ne pa povzročati
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 53, 56, 56/2. URS člen 33.
premoženjskopravna razmerja med zakonci - upravljanje skupnega premoženja - soglasje zakonca - konkludentna izjava - solidarna odgovornost - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - pravica do zasebne lastnine - posojilo zakoncu kot podjetniku - posojilo samostojnemu podjetniku posamezniku - vrnitev posojila - sredstva za poslovanje družbe - odgovornost zakonca za dolgove
Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca. To soglasje je lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentno privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, vendar le, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje (na primer razpolaganje s celotnim skupnim premoženjem, razpolaganje z nepremičninami ...). Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča.
Iz narave obeh oblik lastninske pravice več oseb na isti stvari, torej skupne lastnine in solastnine, izhaja, da sta v teh razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enako ustavno varovanim položajem drugih lastnikov. Vendar ne smeta biti bistveno okrnjeni ali celo izključeni, posebej ne tako, da bi imelo večjo težo in pomen samovoljno ravnanje drugega od solastnikov ali skupnih lastnikov, ki bi ustvarjalo neravnotežje v lastninskem razmerju.
Pri najemanju posojila za plasiranje denarnih sredstev v posamezne projekte mora upnik zato, da bi bilo mogoče dolg iz tega naslova opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem, za katero odgovarjata zakonca nerazdelno po 56. členu ZZZDR, izkazati skupen podjem zakoncev ali vsaj soglasje zakonca.
V obravnavani zadevi sta pa sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da toženka za projekt bivšega moža in za najeto posojilo ni vedela.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri ugotavljanju materialnih zmožnosti tožnice ne upošteva denarni prispevek (okrog 1.500,00 EUR mesečno in plačilo vseh večjih stroškov), ki ga mesečno prejema tožnica od svojega očeta za preživljanje nje in otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018689
ZPP člen 4, 4/1, 29, 236a, 236a/2, 236a/6, 339, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 48, 48/1, 64, 67, 67/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
dokazovanje - priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče pravdnih strank - kraj, kjer leži pretežni del nepremičnin - premoženjska razmerja med razvezanimi zakonci - skupno premoženje - povrnitev vlaganj - posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje zakonca - subrogacija - tožbeni zahtevek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena, po katerem mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, namreč lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
V konkretnem primeru gre namreč za zahtevek stvarnopravne narave - predmet tožbe so vlaganja (denarni in fizični prispevki v času trajanja zakonske oz. izvenzakonske skupnosti) iz skupnega premoženja zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev (pravdnih strank) v posebno premoženje enega od partnerjev - toženke. Kljub temu pa ne pride v poštev 64. člen ZMZPP, po katerem je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije (po nasprotnem razlogovanju - torej ne tudi v primerih, če je nepremičnina oziroma kakšna nepremičnina na ozemlju druge države). Konkretni spor namreč evidentno ni spor o kakšni stvarni pravici na nepremičnini. Prav tako pa ni mogoče uporabiti cit. določbe drugega odstavka 67. člena ZMZPP, saj je predmet te pravde denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije (dejansko gre za civilno delitev skupnega premoženja) zaradi že prodanega premoženja (v tem delu prodane nepremičnine v Republiki Hrvaški) uperjen zoper toženko, ki živi v Sloveniji, torej osredotočen na njena tukajšnja denarna sredstva (genus). Torej sploh ne gre za problematiko nahajanja dela spornega premoženja v tujini in tako ne za spor z mednarodnim elementom.
Zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP predlagateljica ni zadostila. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln.
ZZZDR člen 129. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - razveza zakonske zveze - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnost preživninskega zavezanca - skupna nepremičnina - odplačilo kredita
Obravnavan je primer, ko starša - preživninska zavezanca, plačujeta kredit za skupno hišo, ki jo uporablja samo eden od staršev v zvezi z vprašanjem ugotovitve preživninske zmožnosti.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018756
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazovanje - dokaz s pričo - izvajanje dokaza s pričo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedovanje - dedič - predhodno vprašanje - obstoj izvenzakonske skupnosti
Okoliščina, da si je priča pri izpovedbi pomagala z lastnimi zapiski, ponovne izvedbe dokaza ne terja. V luči uveljavljane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pomembno, da je tožnik imel možnost spremljati izvedbo dokaza in priči zastavljati vprašanja; tega pa ne zanika.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/1, 367c, 367c/2. ZBPP člen 11, 11/2, 36, 36/1. ZZZDR člen 129, 129a.
predlog za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije - rok - prepozna vloga - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev pravnega sredstva - odobritev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - skrbnost stranke - preživnina - potrebe preživninskega upravičenca - korist otroka - stroški bivanja
Vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 106.
predlog za dopustitev revizije - vzgoja in varstvo otrok - stiki z otrokom - mnenje izvedenca - korist otrokova - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018705
ZZZDR člen 59. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik (bivši zunajzakonski partner toženke) solastnik nepremičnine, na kateri stoji stavba, v enakem deležu, čeprav je zemljišče prispevala toženka iz svojega posebnega premoženja, k izgradnji stavbe pa sta oba prispevala v enakem deležu.
Odločitev o zavrnitvi preživninskega zahtevka za razvezanega zakonca temelji na ugotovitvi, da toženka s skrbjo za otroke in gospodinjstvo ni v večji meri (kot tožnik) prispevala k družinski skupnosti, saj so to delo opravljale gospodinjske pomočnice, ter da se je posvečala izobraževanju, zaradi česar so bile njene zaposlitvene možnosti po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom, večje kot pred njenim nastankom. Izpodbijana odločitev upošteva, da je toženka delovno in pridobitno sposobna in da po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom dela ni intenzivno iskala, niti ni bila pripravljena sprejeti vsakega dela. Ob takem dejanskem izhodišču je izpodbijana odločitev ob prej navedenih materialno pravnih izhodiščih pravilna. Prvenstveno je namreč vsak, ki je delovno sposoben (upoštevaje starost, izobrazbo in zdravje), sam dolžan poskrbeti za svoje preživljanje
ZZZDR člen 57. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - uveljavljanje višjega deleža - ugovor - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je bil vložen glede vprašanja ali v primeru, ko sta tožena oba (nekdanja) zunajzakonska partnerja s strani upnika enega izmed njiju, za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od njiju zadošča ugovor oziroma ali bi moralo sodišče druge stopnje v primeru, ko zavzame drugačno procesno in materialno izhodišče kot prvostopenjsko sodišče, torej, da za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od partnerjev zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju.
ČLOVEKOVE PRAVICE - DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015712
URS člen 23, 25, 53, 56, 157. ZUS-1 člen 4, 36, 59, 57. ZPP člen 339. ZZZDR člen 2, 106a, 119, 157, 178. ZIRD člen 7, 14, 32. 35. EKČP člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
pravica do družinskega življenja - stari starši - ukrepi centra za socialno delo - subsidiarni upravni spor - glavna obravnava v upravnem sporu
Razmerje med otroci in njihovimi starimi starši je pravno varovano po tretjem odstavku 53. člena Ustave, iz katerega izhaja tudi dolžnost države, da varuje družino. Vsebinsko enaka obveznost izhaja iz pravice do družinskega življenja iz 8. člena EKČP, kar potrjuje tudi sodna praksa ESČP. To pomeni, da je že z vidika ustavnih določil treba varovati pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok in to ne le pred posegi države (v smislu ustavne pravice negativnega statusa), temveč skladno z Ustavo tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. To razmerje pa je drugačno kot razmerje med starši in otroci in uživa manjšo stopnjo pravnega varstva.
Razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki (oziroma med mladoletnimi otroci in njihovimi bližnjimi sorodniki) lahko nastane in obstoji tudi brez predhodno izdanih pravnih aktov pristojnih organov. Oblastveni akti pristojnih organov lahko obstoj pravno varovanega razmerja le dodatno utemeljujejo. Če pa tako razmerje že obstoji, uživa tudi temu razmerju ustrezno pravno varstvo pravice do družinskega življenja iz 53. člena Ustave in 8. člena EKČP, ki se v Republiki Sloveniji uporabljata neposredno (15. člen Ustave).
Vrhovno sodišče pritrjuje tožnici, da je glede na okoliščine tega primera nastala tesna vez med starimi starši in vnuki, ki je temeljila tudi na dejstvu, da so bili v tem času brez skrbi svojih staršev. To razmerje je preseglo običajno razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki, zato je glede na okoliščine tega primera nastalo družinsko življenje, ki je bilo varovano s pravico do družinskega življenja iz 53. člena Ustave ter 8. člena EKČP. Ta je tožnici zagotavljala pravno varstvo najmanj v tem, da bi ji bilo treba omogočiti nadaljnji razvoj takega razmerja, kolikor to ne bi bilo v nasprotju z interesi otrok, ter da bi skladno s tem izhodiščem morala biti njena izražena volja ustrezno upoštevana v postopkih odločanja o nadaljnji vzgoji in oskrbi otrok.
Tudi v sedanji situaciji, ki je že obstajala v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ima torej tožnica zato, ker ji je bilo v času pred odločitvijo sodišča prve stopnje rejniško dovoljenje zavrnjeno z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za varstvo svojega pravno varovanega interesa na voljo učinkovito sodno varstvo v upravnem sporu zoper to odločbo. Posledično pa to pomeni, da na podlagi 4. člena ZUS-1 ni mogoče uveljavljati tožbenega zahtevka o namestitvi otrok v njeno varstvo, saj bi ga tožnica lahko uveljavljala samo tedaj, če ne bi imela zagotovljenega drugega učinkovitega sodnega varstva. Navedeno pa tudi pomeni, da o navedenem vprašanju, ki je predmet drugega upravnega spora, ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v tem upravnem sporu, kar je predlagala tožnica, saj je to zaradi navedenega pogoja subsidiarnosti pravnega varstva iz 4. člena ZUS-1, ki je podlaga za presojo v tem primeru, zakonsko izključeno. O navedenem vprašanju zakonitosti citirane odločbe ministrstva je torej mogoče - kot navedeno - odločiti le v drugem upravnem sporu.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZZDR člen 96. OZ člen 94, 99.
dopuščena revizija - očetovstvo - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - pravna praznina - anologija - rok za izpodbijanje - objektivni rok - napake volje - odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe roka iz drugega odstavka 99. člena Obligacijskega zakonika za vložitev tožbe za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. URS člen 54, 56.
odvzem otroka – namestitev v rejniško družino – ureditvena začasna odredba – pritožba - predlog za začasno dodelitev otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo (njegovi materi) – test reverzibilnosti – odločanje na podlagi stanja spisa – izvajanje dokazov pri odločanju o začasni odredbi – nujnost začasne dodelitve otroka ni izkazana z zadostno verjetnostjo
Ob upoštevanju razlogov, zaradi katerih naj bi ji bil mld. otrok odvzet, tožnica zgolj z navedenimi splošnimi navedbami, da je na prvi pogled jasno, da otrok sodi k svoji mami, v obravnavani zadevi ne more z dovolj veliko stopnjo verjetnosti prepričati sodišča o nujnosti dodelitve ji mld. otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo še pred odločitvijo o glavni stvari, še zlasti in posebej ob dejstvu, da naj bi svojo sposobnost skrbeti zanj šele dokazovala s postavitvijo izvedencev (psihologa in pedopsihologa), ki naj bi šele v nadaljevanju postopka podala aktualno mnenje o njeni starševski zmožnosti.
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o zvišanju na prvi stopnji sojenja določene (znižane) preživnine.