dopuščena revizija - očetovstvo - tožba za izpodbijanje očetovstva - prekluzivni rok - zamuda roka - dopolnitev tožbenega zahtevka - sprememba tožbe
Tožnik je že v tožbi navedel, da je v matičnem registru kot oče mladoletnega drugega toženca vpisan tretji toženec, da želi njegovo očetovstvo izpodbiti in nato doseči ugotovitev, da je sam njegov oče. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik že z vložitvijo tožbe 16. 12. 2011, torej pred iztekom enoletnega prekluzivnega roka, vložil tožbo za izpodbijanje očetovstva, le da ta ni bila pravilno oblikovana. Tako ni pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je šlo za prepozno spremembo tožbe po 184. členu ZPP.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - denarna sredstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pri presoji, da tožnica ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s tem, ali so bila denarna sredstva porabljena za skupno premoženje ali ne, kršila določbe Zakona o pravdnem postopku.
vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka - izjava otroka - neutemeljen predlog za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije o vprašanju ali lahko sodišče samo ugotavlja, ali je mladoletni otrok sposoben razumeti pomen in posledice mnenja, ki ga je izrazil (v smislu določila drugega odstavka 64. člena ZZZZDR) ali gre za vprašanje, na katerega lahko odgovori samo izvedenec, niso podani.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018286
ZZZDR člen 51, 52. ZPP člen 128, 128/5, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/3, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - loterijski dobitek - denarna sredstva - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - obstoj denarnih sredstev ob razpadu skupnosti - civilna delitev skupnega premoženja - predložitev listine - edicijska dolžnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor sodišča na pritožbene navedbe - pravica do obrazložene sodne odločbe
Stališče toženke, da je predmet delitve skupnega premoženja lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi potrošeno, bi držalo le v primeru, če bi skupno premoženje (denarna sredstva na računu) porabila zakonca skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega, nikakor pa ne v primeru, ko je poraba skupnih sredstev posledica nedovoljenega razpolaganja enega od zakoncev s skupnim premoženjem (52. člen ZZZDR).
Četudi obravnavane procesne situacije (zaradi odsotnosti edicijskega sklepa) ni mogoče obravnavati po določbi 227. člena ZPP, bi se višje sodišče moralo opredeliti do tožnikovih trditev v pritožbi, da toženka kot imetnica računa ni želela razkriti poslovanja na svojem računu in tako ni dostavila listin, s katerimi razpolaga le ona. Presoditi bi moralo, kakšen vpliv ima lahko opisana procesna neaktivnost toženke (zavrnitev soglasja za dostop do podatkov na računu) na presojo resničnosti trditve, ki jo je tožnik želel dokazati z vpogledom v izpiske toženkinega računa.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018250
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 350. OZ člen 190.
pritožba - meje pritožbenega preizkusa - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupna vlaganja zakoncev - prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev - kondikcijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganje posebnega premoženja zakonca v skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja zakoncev v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - dediči
Vprašanje o pravnih posledicah vlaganj, opravljenih v času trajanja zakonske zveze, se je v sodni praksi kot pereče izpostavilo zlasti v primerih 1.) prelivanja premoženjskih kategorij obeh zakoncev, torej prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem, ali 2.) skupnih vlaganj v tuje premoženje.
V razmerju med tožnikom in prvo toženko je šlo za vlaganje skupnega premoženja (bodisi dela bodisi sredstev, pridobljenih z delom) v skupno premoženje (njuna solastninska deleža). Povsem logično torej je, da je edina (dejanska) posledica takšnih vlaganj povečanje vrednosti skupnega premoženja v korist obeh strank. Morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih se nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju. V konkretnem primeru je bilo o teh deležih, ki zajemajo vse predmete skupnega premoženja in ne samo tistih, ki so bili vključeni v pravdi o ugotovitvi deležev, že pravnomočno odločeno. Odločitev o višini deležev na skupnem premoženju tako že vključuje morebitni višji prispevek tožnika pri navedenih vlaganjih, zato za dodatni kondikcijski zahtevek tožnik nima pravne podlage.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 339, 339/1, 339/2-2. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - nadstandardna preživnina - omejitev višine preživnine - varstvo koristi otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - skupno premoženje razvezanih zakoncev - izločitev sodnika
Tožnica toženčevo ugodnejše materialne in pridobitne zmožnosti utemeljuje s predmeti, ki po njenih trditvah spadajo v skupno premoženje obeh pravdnih strank, in jih že zato ni mogoče v celoti avtomatično pripisati izključno pridobitni sposobnosti toženca, kar želi z revizijo uveljaviti tožnica. Tudi morebitni plodovi, pridobljeni iz predmetov skupnega premoženja (najemnina), gredo pri opredelitvi pridobitne sposobnosti zavezancev v breme obeh titularjev. Nezmožnost pobiranja plodov iz tega premoženja, opustitev pridobivanja plodov (ki v konkretnem primeru ni zatrjevana) ali odsvajanje predmetov iz skupnega premoženja pa se pri ugotavljanju pridobitne sposobnosti upošteva v breme tistega zavezanca, ki je takšno stanje povzročil (npr. da je s svojim ravnanjem sprožil ukrepe zavarovanja, ki onemogočajo poslovanje s tem premoženjem).
Otrokove potrebe pri določitvi preživnine je v primerih tako imenovanih nadstandardnih preživnin dopustno omejiti zaradi varstva njegove koristi.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja
Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
dopuščena revizija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja v pravdi - deleži na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - soglasje nasprotne stranke - solastnina - delitev solastne stvari
V primeru, ko toženec ves čas postopka obrazloženo nasprotuje delitvi skupnega premoženja v pravdi, sodišče takšne delitve ne sme izpeljati proti njegovi volji. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike praviloma razdeli posamezna stvar, razen seveda, če solastniki predlagajo, da se obenem delijo tudi druge solastne stvari.
Poleg tega toženec utemeljeno ugovarja, da sodišči prve in druge stopnje tudi nista pravilno uporabili petega odstavka 70. člena SPZ. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - trditveno in dokazno breme
Ob nesporni ugotovitvi, da je bilo premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze med pravdnima strankama, je trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje, na toženki, ki zatrjuje njegovo drugačno naravo. Po vsebini gre za trditev in dokazovanje, da premoženje ni bilo pridobljeno z delom oziroma iz sredstev, pridobljenih z delom.
Ker sta toženca solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi izročilne pogodbe (sklenjene z O. U., ki je enostransko razpolagala s skupnim premoženjem), ki ni bila nikoli izpodbita, nista pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek tožeče stranke na podlagi 51. in 59. člena ZZZDR.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018106
OZ člen 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, URS člen 26. ZIZ člen 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 421.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odgovornost države za delo sodišča - spor o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otroka - odškodninski spor - začasna odredba - pravica do povrnitve nepremoženjske škode - pravica do družinskega življenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - krivda - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja protipravnega ravnanja, vzročne zveze, škode in krivde toženke ter višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZZZDR člen 129. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - znižanje preživnine - denarna pomoč staršev preživljalca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarno pomoč tožnikovih staršev.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018081
OZ člen 255. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - navidezna pogodba - neodplačna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sporazum, s katerim zakonca ne razdelita skupnega premoženja v skladu z njunima prispevkoma, je navidezen in prikriva neodplačen prenos pravic na predmetih skupnega premoženja na drugega zakonca. Primarno terja primerjavo vrednosti premoženja, ki ga po sporazumu o delitvi skupnega premoženja dobi posamezni zakonec. Če ekvivalenca ni podana, je sporazum o delitvi skupnega premoženja navidezen in lahko prekriva drug pravni posel. Predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo je lahko le prikriti pravni posel.
ZZZZDR člen 124, 133. OZ člen 190. ZOR člen 210. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroci - pravice in dolžnosti staršev - pravice in dolžnosti otrok - dolžnost preživljanja staršev - izdatki za preživljanje - verzija - neupravičena pridobitev - izjalovitev namena preživljanja - zastaranje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik (s. p.) - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - obveznosti zakoncev - nerazdelna odgovornost zakoncev
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p.-ja, lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno (kot to določa drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/6. ZPP člen 371, 371/2.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - stiki z otrokom - obseg stikov - prazniki - počitnice - nadomestitev odpadlega stika z otrokom - bolezen otroka - predložitev potrdila o zdravstvenem stanju otroka
Stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi je odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Če sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti zaradi varstva koristi otrok stiki v odločbi določeni natančno in jasno.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - zadetek na lotu - socialni prejemki - mentalni invalid - procesno gradivo - selektivna obravnava procesnega gradiva - pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
1. Merilo za presojo, ali je bila med partnerjema podana ekonomska skupnost, je, ali je med njima prišlo do takšnega prelivanja denarnih in nedenarnih kategorij, da je zaradi tega neločljivo, enotno in celovito skupno premoženje.
2. V naravi sojenja je, da mora biti sodišče pri obravnavi življenjskih primerov selektivno. To velja tako za dejstva življenjskega primera, kot za vsebino dokaznega gradiva. To je še posebej očitno, ko je reševanje nekega pravnega vprašanja po dejstveni plati odvisno od celotnega življenja (oziroma, kot je v obravnavani zadevi, od dveh let in pol v nekem življenju). V takšnih procesnih položajih je stvarne in pojmovne vidike življenja mogoče cepiti, analizirati in vsestransko obravnavati v nedogled. Zato je sodna selekcija tega gradiva in njegovo abstrahiranje nujno ne le zaradi splošne potrebe po ekonomičnosti ravnanja, marveč tudi z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sprememba preživnine - spremenjene razmere - trditvena podlaga - navajanje dejstev v pritožbi - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede naslednjih treh pravnih vprašanj:
- Ali za poseg v obstoječe preživninsko razmerje zadošča že sama ugotovitev, da so se spremenile posamezne okoliščine na strani preživninskega upravičenca, ali pa je potrebno, da so te spremembe bistvene,
- Ali je potrebno ugotavljati, kakšne so bile okoliščine v času prvotne določitve preživnine ter jih nato vrednotno primerjati sedanjimi okoliščinami,
- Ali je dopustno, da pritožbeno sodišče v podlago svoje odločitve sprejme tudi trditve, ki jih je stranka navajala šele v odgovoru na pritožbo ter nasprotni stranki ni bila dana možnost odgovora nanje.