ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - preživljanje otrok - zvišanje preživnine - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - prejemanje socialne pomoči - socialna pomoč enega od staršev - vštevanje socialne pomoči
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost obeh staršev oziroma toženca zniža za višino (dela) prejete denarne socialne pomoči.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca - pomoč starih staršev - darilo
Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 282/2015 z dne 17. 12. 2015 dopustilo tožnikovo revizijo glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarna pomoč tožnikovih staršev.
Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka (129.a člen ZZZDR). Te lastnosti nima samo plača zavezanca, marveč tudi vsi ostali dejanski prejemki (npr. socialne dajatve). Dejanski prejemek, ki ga zavezanec lahko po dejanski naravi namenja za zagotavljanje otrokovih potreb, pa je tudi darilo, ki ga prejme ali prejema. Ker darilo dejansko ni izvzeto iz zavezančevega premoženja in ker tudi ni nobenega stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo prejeto darilo pravno izvzeto iz sredstev, s katerimi razpolaga zavezanec, ga je treba upoštevati kot del njegovih materialnih zmožnosti.
ZUS-1 člen 32, EKČP člen 8. URS člen 53, 54, 56. ZIRD člen 14.
začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - pravica do družinskega življenja - razmerje med starimi starši in otroci
Sodišče lahko v upravnem sporu skladno z zakonom z začasno odredbo začasno uredi le tisto sporno razmerje, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga v posameznem primeru obravnava sodišče (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Mogoče je torej začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe sploh odloči. To velja tako za sodišče prve stopnje kot tudi za Vrhovno sodišče. Ker se v tem upravnem sporu ne izpodbija zgoraj navedenih upravnih aktov, s katerimi je bilo odločeno o namestitvi otrok, je pri odločanju o pritožbi v zvezi z izdajo začasne odredbe zato Vrhovno sodišče dolžno spoštovati navedene veljavne upravne akte in ne more začasno odrediti ukrepov, ki jih zahteva pritožnica, saj bi s tem kršilo zakon.
dovoljenost revizije - nasprotna tožba - opredelitev vrednosti spornega predmeta - predhodno vprašanje - pravnomočnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi ni bila označena, si pravdni stranki glede nasprotne tožbe nista zagotovili revizije, zato je nedovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Glede na pravnomočno odločitev v zvezi s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi, in sicer ugotovitev, da sporno premoženje spada v skupno premoženje, na katerem so deleži pravdnih strank enaki, in nedovoljenost revizije v tem delu, je bilo o tem predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno z odločitvijo v izreku, zato je revizijsko sodišče na to odločitev vezano (319. člen ZPP) in je odločitev o zavrnitvi tožbenih zahtevkov po tožbi, s katerimi tožnik zahteva ugotovitev, da je izključni lastnik sporne nepremičnine, in izstavitev zemljiškoknjižne listine, pravilna.
dopuščena revizija - ugotovitev obsega skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vrednost skupnega premoženja - vrednost nepremičnine po kreditni pogodbi - vrednost nepremičnine po leasing pogodbi - obresti - stroški financiranja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri ugotavljanju skupnega premoženja pri izračunu deležev, ki so bili plačani iz posebnega in skupnega premoženja, upošteva zgolj vrednost po kupni pogodbi ali vrednost odplačanega kredita oziroma leasinga (tudi stroški in obresti).
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - vzgoja, varstvo in preživljanje otroka - dodelitev otroka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroki - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - preživnina - stiki z otrokom
Če bi v tej zadevi, predmet katere je razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Novem mestu kot krajevno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z materjo toženke oziroma zakonite zastopnice, saj je ta del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018328
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3. ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 170, 170/2. URS člen 14, 22, 23, 25. ESČP člen 6.
nedopustnost izvršbe - prisilna hipoteka - skupno premoženje zakoncev - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prehod iz posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - darilo zakoncema
Ker je tožnica lastninsko pravico na polovičnem solastniškem deležu stanovanja pridobila na pogodbenem temelju po pridobitvi toženkine prisilne hipoteke v izvršbi, z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na njem ne more uspeti.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1, 379, 379/1. ZZZDR člen 59, 59/1. URS člen 22, 25.
dopuščena revizija - pravica do izjave v postopku - odgovor na pritožbene navedbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - ugovor posebnega premoženja - razpravno načelo - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje določa 360. člen ZPP, po katerem mora sodišče presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Obrazložitev sodišča druge stopnje mora biti taka, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave RS) in pritožbe (25. člen Ustave RS), kar se v pravdi izrazi kot absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegove pritožbe pred sodiščem druge stopnje, ne pomeni pa, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti (v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je mogoče ugotoviti, zakaj in na podlagi česa je sodišče tako odločilo.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018311
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 124, 131a. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - odplačnost pogodbe - otrok - obveznost preživljanja svojih staršev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožnikov zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - denarna sredstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pri presoji, da tožnica ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s tem, ali so bila denarna sredstva porabljena za skupno premoženje ali ne, kršila določbe Zakona o pravdnem postopku.
dopuščena revizija - očetovstvo - tožba za izpodbijanje očetovstva - prekluzivni rok - zamuda roka - dopolnitev tožbenega zahtevka - sprememba tožbe
Tožnik je že v tožbi navedel, da je v matičnem registru kot oče mladoletnega drugega toženca vpisan tretji toženec, da želi njegovo očetovstvo izpodbiti in nato doseči ugotovitev, da je sam njegov oče. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik že z vložitvijo tožbe 16. 12. 2011, torej pred iztekom enoletnega prekluzivnega roka, vložil tožbo za izpodbijanje očetovstva, le da ta ni bila pravilno oblikovana. Tako ni pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je šlo za prepozno spremembo tožbe po 184. členu ZPP.
vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka - izjava otroka - neutemeljen predlog za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije o vprašanju ali lahko sodišče samo ugotavlja, ali je mladoletni otrok sposoben razumeti pomen in posledice mnenja, ki ga je izrazil (v smislu določila drugega odstavka 64. člena ZZZZDR) ali gre za vprašanje, na katerega lahko odgovori samo izvedenec, niso podani.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018286
ZZZDR člen 51, 52. ZPP člen 128, 128/5, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2-8, 370, 370/1-2, 370/3, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - loterijski dobitek - denarna sredstva - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - obstoj denarnih sredstev ob razpadu skupnosti - civilna delitev skupnega premoženja - predložitev listine - edicijska dolžnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor sodišča na pritožbene navedbe - pravica do obrazložene sodne odločbe
Stališče toženke, da je predmet delitve skupnega premoženja lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi potrošeno, bi držalo le v primeru, če bi skupno premoženje (denarna sredstva na računu) porabila zakonca skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega, nikakor pa ne v primeru, ko je poraba skupnih sredstev posledica nedovoljenega razpolaganja enega od zakoncev s skupnim premoženjem (52. člen ZZZDR).
Četudi obravnavane procesne situacije (zaradi odsotnosti edicijskega sklepa) ni mogoče obravnavati po določbi 227. člena ZPP, bi se višje sodišče moralo opredeliti do tožnikovih trditev v pritožbi, da toženka kot imetnica računa ni želela razkriti poslovanja na svojem računu in tako ni dostavila listin, s katerimi razpolaga le ona. Presoditi bi moralo, kakšen vpliv ima lahko opisana procesna neaktivnost toženke (zavrnitev soglasja za dostop do podatkov na računu) na presojo resničnosti trditve, ki jo je tožnik želel dokazati z vpogledom v izpiske toženkinega računa.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018250
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 350. OZ člen 190.
pritožba - meje pritožbenega preizkusa - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupna vlaganja zakoncev - prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev - kondikcijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganje posebnega premoženja zakonca v skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja zakoncev v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - dediči
Vprašanje o pravnih posledicah vlaganj, opravljenih v času trajanja zakonske zveze, se je v sodni praksi kot pereče izpostavilo zlasti v primerih 1.) prelivanja premoženjskih kategorij obeh zakoncev, torej prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem, ali 2.) skupnih vlaganj v tuje premoženje.
V razmerju med tožnikom in prvo toženko je šlo za vlaganje skupnega premoženja (bodisi dela bodisi sredstev, pridobljenih z delom) v skupno premoženje (njuna solastninska deleža). Povsem logično torej je, da je edina (dejanska) posledica takšnih vlaganj povečanje vrednosti skupnega premoženja v korist obeh strank. Morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih se nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju. V konkretnem primeru je bilo o teh deležih, ki zajemajo vse predmete skupnega premoženja in ne samo tistih, ki so bili vključeni v pravdi o ugotovitvi deležev, že pravnomočno odločeno. Odločitev o višini deležev na skupnem premoženju tako že vključuje morebitni višji prispevek tožnika pri navedenih vlaganjih, zato za dodatni kondikcijski zahtevek tožnik nima pravne podlage.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 339, 339/1, 339/2-2. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - nadstandardna preživnina - omejitev višine preživnine - varstvo koristi otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - skupno premoženje razvezanih zakoncev - izločitev sodnika
Tožnica toženčevo ugodnejše materialne in pridobitne zmožnosti utemeljuje s predmeti, ki po njenih trditvah spadajo v skupno premoženje obeh pravdnih strank, in jih že zato ni mogoče v celoti avtomatično pripisati izključno pridobitni sposobnosti toženca, kar želi z revizijo uveljaviti tožnica. Tudi morebitni plodovi, pridobljeni iz predmetov skupnega premoženja (najemnina), gredo pri opredelitvi pridobitne sposobnosti zavezancev v breme obeh titularjev. Nezmožnost pobiranja plodov iz tega premoženja, opustitev pridobivanja plodov (ki v konkretnem primeru ni zatrjevana) ali odsvajanje predmetov iz skupnega premoženja pa se pri ugotavljanju pridobitne sposobnosti upošteva v breme tistega zavezanca, ki je takšno stanje povzročil (npr. da je s svojim ravnanjem sprožil ukrepe zavarovanja, ki onemogočajo poslovanje s tem premoženjem).
Otrokove potrebe pri določitvi preživnine je v primerih tako imenovanih nadstandardnih preživnin dopustno omejiti zaradi varstva njegove koristi.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja
Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - trditveno in dokazno breme
Ob nesporni ugotovitvi, da je bilo premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze med pravdnima strankama, je trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje, na toženki, ki zatrjuje njegovo drugačno naravo. Po vsebini gre za trditev in dokazovanje, da premoženje ni bilo pridobljeno z delom oziroma iz sredstev, pridobljenih z delom.
dopuščena revizija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja v pravdi - deleži na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - soglasje nasprotne stranke - solastnina - delitev solastne stvari
V primeru, ko toženec ves čas postopka obrazloženo nasprotuje delitvi skupnega premoženja v pravdi, sodišče takšne delitve ne sme izpeljati proti njegovi volji. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike praviloma razdeli posamezna stvar, razen seveda, če solastniki predlagajo, da se obenem delijo tudi druge solastne stvari.
Poleg tega toženec utemeljeno ugovarja, da sodišči prve in druge stopnje tudi nista pravilno uporabili petega odstavka 70. člena SPZ. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost.