Ker sta toženca solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi izročilne pogodbe (sklenjene z O. U., ki je enostransko razpolagala s skupnim premoženjem), ki ni bila nikoli izpodbita, nista pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek tožeče stranke na podlagi 51. in 59. člena ZZZDR.
ZZZDR člen 129. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - znižanje preživnine - denarna pomoč staršev preživljalca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarno pomoč tožnikovih staršev.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018081
OZ člen 255. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - navidezna pogodba - neodplačna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sporazum, s katerim zakonca ne razdelita skupnega premoženja v skladu z njunima prispevkoma, je navidezen in prikriva neodplačen prenos pravic na predmetih skupnega premoženja na drugega zakonca. Primarno terja primerjavo vrednosti premoženja, ki ga po sporazumu o delitvi skupnega premoženja dobi posamezni zakonec. Če ekvivalenca ni podana, je sporazum o delitvi skupnega premoženja navidezen in lahko prekriva drug pravni posel. Predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo je lahko le prikriti pravni posel.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018106
OZ člen 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, URS člen 26. ZIZ člen 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 421.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odgovornost države za delo sodišča - spor o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otroka - odškodninski spor - začasna odredba - pravica do povrnitve nepremoženjske škode - pravica do družinskega življenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - krivda - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja protipravnega ravnanja, vzročne zveze, škode in krivde toženke ter višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZZZZDR člen 124, 133. OZ člen 190. ZOR člen 210. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroci - pravice in dolžnosti staršev - pravice in dolžnosti otrok - dolžnost preživljanja staršev - izdatki za preživljanje - verzija - neupravičena pridobitev - izjalovitev namena preživljanja - zastaranje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik (s. p.) - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - obveznosti zakoncev - nerazdelna odgovornost zakoncev
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p.-ja, lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno (kot to določa drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/6. ZPP člen 371, 371/2.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - stiki z otrokom - obseg stikov - prazniki - počitnice - nadomestitev odpadlega stika z otrokom - bolezen otroka - predložitev potrdila o zdravstvenem stanju otroka
Stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi je odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Če sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti zaradi varstva koristi otrok stiki v odločbi določeni natančno in jasno.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sprememba preživnine - spremenjene razmere - trditvena podlaga - navajanje dejstev v pritožbi - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede naslednjih treh pravnih vprašanj:
- Ali za poseg v obstoječe preživninsko razmerje zadošča že sama ugotovitev, da so se spremenile posamezne okoliščine na strani preživninskega upravičenca, ali pa je potrebno, da so te spremembe bistvene,
- Ali je potrebno ugotavljati, kakšne so bile okoliščine v času prvotne določitve preživnine ter jih nato vrednotno primerjati sedanjimi okoliščinami,
- Ali je dopustno, da pritožbeno sodišče v podlago svoje odločitve sprejme tudi trditve, ki jih je stranka navajala šele v odgovoru na pritožbo ter nasprotni stranki ni bila dana možnost odgovora nanje.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - zadetek na lotu - socialni prejemki - mentalni invalid - procesno gradivo - selektivna obravnava procesnega gradiva - pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
1. Merilo za presojo, ali je bila med partnerjema podana ekonomska skupnost, je, ali je med njima prišlo do takšnega prelivanja denarnih in nedenarnih kategorij, da je zaradi tega neločljivo, enotno in celovito skupno premoženje.
2. V naravi sojenja je, da mora biti sodišče pri obravnavi življenjskih primerov selektivno. To velja tako za dejstva življenjskega primera, kot za vsebino dokaznega gradiva. To je še posebej očitno, ko je reševanje nekega pravnega vprašanja po dejstveni plati odvisno od celotnega življenja (oziroma, kot je v obravnavani zadevi, od dveh let in pol v nekem življenju). V takšnih procesnih položajih je stvarne in pojmovne vidike življenja mogoče cepiti, analizirati in vsestransko obravnavati v nedogled. Zato je sodna selekcija tega gradiva in njegovo abstrahiranje nujno ne le zaradi splošne potrebe po ekonomičnosti ravnanja, marveč tudi z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - sporazum o obsegu skupnega premoženja - neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - dokazovanje - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev bistvene kršitev določb pravdnega postopka v pritožbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - dokazna stiska - primernost dokaza
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnik zadostil dolžnosti substanciranja, kar je razvidno že iz v obrazložitvi povzetega dokaznega predloga. Dokazno temo očitno obsegajo njegova psihična in voljna stanja v kritičnem času, ki v konkretnem primeru spadajo v sklop odločilnih dejstev za presojo tožnikove razsodnosti. Tožnik je utemeljil tudi primernost dokaza z življenjem pri očetu. Zavrnitev dokaznega predloga pa je še posebej problematična glede na dokazno stisko glede tožnikovega zdravstvenega stanja v relevantnem času, ki jo je sodišče prve stopnje izrecno izpostavilo. Navedlo je, da dokaz z izvedencem v konkretnem primeru ne more imeti take dokazne moči, kot bi jo lahko imel, če bi izvedenec imel na razpolago objektivne podatke, izpovedbe prič ali medicinsko dokumentacijo. Revizijskim očitkom glede kršitve načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) glede zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje V. Č. je po navedenem mogoče pritrditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017904
ZPP člen 3, 3/3, 166, 166/1, 214, 214/1, 316, 337, 337/1, 350, 350/2, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 12, 20, 32, 59. OZ člen 52, 58, 190, 438, 442. ZOR člen 63, 73, 210. SPZ člen 40. ZTLR člen 20, 33.
revizija zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obstoj izvenzakonske zveze - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pravni posel - verzija - neupravičena pridobitev - preskakovanje pravnih sredstev - pripoznava tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - kogentne zakonske določbe - prepoved razpolaganja strank - zavrženje revizije
Sporno stanovanje zaradi obstoja zakonskega zadržka za veljavno zunajzakonsko zvezo (12. člen v zvezi s 20. členom in 32. členom ZZZDR) ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
V obravnavanem primeru sodišče ne more izdati sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP), ker gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Toženec namreč v konkretnih okoliščinah tožnici iz naslova skupnega premoženja ne more priznati solastninske pravice, ker gre za nasprotovanje navedenim kogentnim določbam ZZZDR. Enaka omejitev pa velja tudi za priznanje dejstev po prvem odstavku 214. člena ZPP, pri uporabi katerega mora sodišče prav tako paziti, da ne gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017891
ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 371, 371/2, 380, 380/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvenzazakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - solastnina - koristi zaradi brezplačnega bivanja - povečanje vrednosti nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - prekluzija - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri ugotavljanju višine tožnikovega prikrajšanja po razpadu zunajzakonske skupnosti zaradi vlaganj v nepremičnino v solasti zunajzakonskega partnerja in tretje osebe se ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju v času trajanja zunajzakonske skupnosti in ob soglasju solastnikov nepremičnine.
Metoda, ki sta jo uporabili nižji sodišči, ko sta ugotovili zgolj višino vlaganj, ne pa tudi povečane vrednosti nepremičnine, nato pa od tako ugotovljene višine vlaganj še odšteli korist zaradi brezplačne uporabe stanovanja, je materialnopravno zmotna.
Toženec z revizijo izrecno izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1697/2009-I z dne 20. 12. 2010 o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi I P 787/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep ni takšne narave, zato revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).
Očitki procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje v zvezi z (ne)postavitvijo izvedenca gradbene stroke in (ne)upoštevanjem določbe 285. člena ZPP in 286. člena ZPP kot tudi implicitno uveljavljani očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 292. členom ZPP (ugovor, da bi se glavna obravnava morala začeti znova), so prvič uveljavljani v reviziji in pomenijo ti. nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na navedene očitane kršitve pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se sodišče druge stopnje glede procesnega vodenja in izvajanja dokaznega postopka prvostopenjskega sodišča niti ni smelo niti moglo opredeljevati.
ZPP člen 154, 161, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 59.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen 9/10 delež na skupnem premoženju - na stanovanju, ki ga je ovrednotila na 75.000,00 EUR, pravnomočno prisojen pa ji je bil 76/100 delež (63.333,33 EUR). Toženec je v postopku ugovarjal, da je njegov delež 59/100 (tožničin 41/100). Kot vrednost spornega predmeta je toženec v reviziji navedel vrednost celotnega prisojenega deleža (76/100, to je 63.333,33 EUR). Predmet revizijskega postopka pa ni vrednost celotnega tožnici prisojenega deleža, ampak razlika med tožnici prisojenim deležem in med višino deleža, ki ga je zahteval oziroma ugovarjal toženec. V reviziji je tako spornih še 35/100, to je 29.166,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga.
DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017866
ZPP člen 40, 41, 41/2, 212, 351, 351/2, 367, 367/3, 367/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 377, 392. URS člen 22, 23, 23/1, 25, 33. ZZZDR člen 129, 129a, 132, 132/3. OZ člen 316, 316-5.
dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) ali je pristop (metoda), ki sta jo uporabili sodišči pri odločitvi o zvišanju preživnine, skladna z institutom pravnomočnosti oziroma ali sta sodišči s tem, ko sta pri zvišanju preživnine upoštevali vse okoliščine, ki se jih upošteva pri vsaki določitvi preživnine, posegli v pravnomočnost sodne poravnave (pravico do sodnega varstva – prvi odstavek 23. člena Ustave) in obšli določbo ZPP, da je mogoče sodno poravnavo izpodbiti le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP);
(2) ali je tožba za zvišanje preživnine, v kateri niso zatrjevane in vrednostno izkazane spremenjene okoliščine, sklepčna;
(3) ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da so bile trditve toženca glede pravne narave delne odpovedi zahtevku za povračilo vlaganj preveč posplošene in dokazno nepodprte (da torej toženec ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu iz 212. člena ZPP) ter nesklepčne oziroma ali je pritožbeno sodišče s tem stališčem tožencu kršilo pravico do izjave (22. člen Ustave);
(4) ali je pritožbeno sodišče toženca prikrajšalo za materialno procesno vodstvo iz drugega odstavka 351. člena ZPP, s tem ko je štelo, da so njegove trditve glede pravne narave delne odpovedi zahtevku iz naslova vlaganj zaradi spremembe materialnopravnega stališča postale pravno relevantne, in hkrati presodilo, da so preveč splošne, da bi jih lahko upoštevalo oziroma ali gre v tem delu za sodbo presenečenja (22. člen Ustave);
(5) ali je presoja sodišč, da zakoniti zastopnici ni mogoče očitati brezbrižnosti pri iskanju zaposlitve, materialnopravno pravilna oziroma ali je zakoniti zastopnik preživninskega upravičenca po izgubi zaposlitve dolžan iskati le zaposlitev, ki ustreza njegovi izobrazbi in pričakovanjem;
(6) ali je sodišče druge stopnje odgovorilo na pritožbeni očitek, da bi bilo treba pri presoji premoženjskega stanja toženca v zvezi z višino preživnine upoštevati tudi njegove kreditne obveznosti oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave;
(7) ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri oceni mesečnih stroškov otrok nepopolno ugotovilo dejansko stanje oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017791
ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - nepravdni postopek - ureditev stikov z otrokom
V konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča predstavlja prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Okoliščina, da je predlagateljica zaposlena (kot sodna zapisnikarica na pravdnem oddelku) na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, bi lahko ogrozila tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v nepristranskost sojenje v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017821
OZ člen 87, 96. ZOR člen 104, 104/1, 113. ZPP člen 286, 339, 339/1. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2.
zastaranje - nastanek terjatve - začetek teka zastaralnega roka - kondikcijska terjatev - pravna narava kondikcijske terjatve - posojilna pogodba - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - kolektivna terjatev - sosporništvo zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacija
O kondikcijski terjatvi zaradi ničnosti pogodbe ni mogoče govoriti, če tožnik ni vedel oziroma ni mogel vedeti niti za ničnost pogodbe - kar je predpogoj, da se zave svojih pravic iz naslova ničnosti - in posledično ni mogel vložiti tovrstne kondikcijske tožbe. Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
ZZZDR člen 58. ZN člen 47, 47/1. ZPP člen 14, 15, 286, 339, 339/2-8, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - primarni podredni tožbeni zahtevek - sklep, s katerim se postopek konča - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - preiskovalno načelo - dokazovanje - prekluzija - dogovor o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost - teorija realizacije
Podredni zahtevek je kot eventualno objektivno kumulirani zahtevek ne le vrednostno – kot dajatveni sam po sebi s številčno opredelitvijo - ločen od primarnih zahtevkov, in s tem avtomatično samoomejen na nemožnost revizijskega izpodbijanja pravnomočne sodne odločitve v tem delu, temveč ima tudi svojo posebno procesno identiteto, postavljen je le pogojno za primer, če ne bi bilo ugodeno primarno uveljavljanim zahtevkom (tretji odstavek 182. člena ZPP). Zato se ne glede na posamična morebitna skupna vprašanja vrednosti iz nedenarnih primarnih zahtevkov in denarnega podrednega zahtevka ne morejo seštevati (peti odstavek 367. člena ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta bili pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja vezani na tožnikove pravočasne in vsebinsko ustrezne oziroma popolne dokazne predloge tudi v zvezi z v reviziji ponovno odprtim vprašanjem izvora denarnih sredstev za toženkin nakup treh stanovanj v Nemčiji (načelo razpravnosti iz 7. člena ZPP). Zato sklicevanje na dolžnost sodišča, ki naj bi moralo kar samo poiskati naslove bank z internetnih strani, pomeni nerazumevanje omenjenega procesnega načela, ki dovoljuje uporabo preiskovalnega načela (torej izvajanje dokazov po uradni dolžnosti brez predlogov pravdnih strank) le v izjemnih primerih, določenih v drugem odstavku 7. člena ZPP.
Ker je tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo predlagal, naj sodišče prve stopnje na podlagi 227. člena ZPP pozove toženko, da predloži podatke o stanju na računih pri bankah v Nemčiji za vse sporno obdobje, pri čemer ni niti navedel opravičljivih razlogov za takšno kasnejše navajanje, je bil s tem dokaznim predlogom prekludiran, kot sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno ugotavljata (286. člen ZPP). Procesno pravilno sta sodišči ravnali tudi v zvezi z dopolnitvami navedb glede naslovov bank, saj tožnik teh podatkov na poziv sodišča prve stopnje ni pravočasno predložil. Prav tako na poziv ni založil stroškov za prevode zaprosila nemškim bankam, pa čeprav je sodišče prve stopnje njegovega pooblaščenca celo dvakrat pozvalo, nato pa procesno pravilno ni upoštevalo predloga za podaljšanje roka za predložitev prevodov. Posledično njegovi dokazni poskusi niso bili uspešni - ena banka je sporočila, da ne razume slovenskega jezika, pri eni so sicer slovenski jezik razumeli, vendar so sporočili, da izpisov več ne hranijo v arhivu, glede ene banke pa niti ni bil sporočen naslov in se je zato pošiljka vrnila. Tožnikovo dokazovanje torej ni bilo uspešno zaradi njegove neustrezne oziroma pomanjkljive dokazne aktivnosti in ne zaradi procesno pomanjkljivega ravnanja sodišč prve in druge stopnje. Ob povedanem očitane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odtegnitev možnosti obravnavanja pred sodiščem oziroma tudi kršitev pravice do izjave) ni, kot tudi ne kršenih z ustavo zagotovljenih pravic do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in do enakega obravnavanja v postopku (22. člen Ustave RS), prav tako ponovno izpostavljenih v reviziji.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote sodišči nista zagrešili.
Res mora biti dogovor o razdelitvi skupnega premoženja sklenjen v notarskem zapisu v skladu s citiranima določbama 58. člena ZZZDR in 1. točke 47. člena ZN, sicer je ničen, in teorija o realizaciji v takih primerih v skladu s sodno prakso ne pride v poštev. Vendar pa je treba to pravno vprašanje v predmetni zadevi presojati v kontekstu konkretnih okoliščin. Namen notarskega zapisa je varovanje pred nepremišljenostjo zakoncev, ko so čustveno in/ali življenjsko povezani, oziroma se takšno razmerje predpostavlja v času trajanja zakonske zveze. V konkretnem primeru pa je po ugotovitvah obeh sodišč bila že prodaja izvedena v času, ko je dejansko razpadla zakonska skupnost. Med pravdnima strankama tudi ni bilo spora glede višine in obsega tega dela skupnega premoženja, saj sta si kupnino sporazumno razdelila. Denarni delež, ki ga je torej prejela toženka, tako ni več predstavljal skupnega premoženja temveč njeno posebno premoženje. Zato tudi financiranje stanovanj v Nemčiji, delno iz omenjenega izkupička od kupnine, ne more predstavljati delnega financiranja iz sredstev skupnega premoženja, kot to poskuša še prikazati revizija.