dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - sporazum o obsegu skupnega premoženja - neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - dokazovanje - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev bistvene kršitev določb pravdnega postopka v pritožbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - dokazna stiska - primernost dokaza
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnik zadostil dolžnosti substanciranja, kar je razvidno že iz v obrazložitvi povzetega dokaznega predloga. Dokazno temo očitno obsegajo njegova psihična in voljna stanja v kritičnem času, ki v konkretnem primeru spadajo v sklop odločilnih dejstev za presojo tožnikove razsodnosti. Tožnik je utemeljil tudi primernost dokaza z življenjem pri očetu. Zavrnitev dokaznega predloga pa je še posebej problematična glede na dokazno stisko glede tožnikovega zdravstvenega stanja v relevantnem času, ki jo je sodišče prve stopnje izrecno izpostavilo. Navedlo je, da dokaz z izvedencem v konkretnem primeru ne more imeti take dokazne moči, kot bi jo lahko imel, če bi izvedenec imel na razpolago objektivne podatke, izpovedbe prič ali medicinsko dokumentacijo. Revizijskim očitkom glede kršitve načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) glede zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje V. Č. je po navedenem mogoče pritrditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017904
ZPP člen 3, 3/3, 166, 166/1, 214, 214/1, 316, 337, 337/1, 350, 350/2, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 12, 20, 32, 59. OZ člen 52, 58, 190, 438, 442. ZOR člen 63, 73, 210. SPZ člen 40. ZTLR člen 20, 33.
revizija zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obstoj izvenzakonske zveze - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pravni posel - verzija - neupravičena pridobitev - preskakovanje pravnih sredstev - pripoznava tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - kogentne zakonske določbe - prepoved razpolaganja strank - zavrženje revizije
Sporno stanovanje zaradi obstoja zakonskega zadržka za veljavno zunajzakonsko zvezo (12. člen v zvezi s 20. členom in 32. členom ZZZDR) ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
V obravnavanem primeru sodišče ne more izdati sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP), ker gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Toženec namreč v konkretnih okoliščinah tožnici iz naslova skupnega premoženja ne more priznati solastninske pravice, ker gre za nasprotovanje navedenim kogentnim določbam ZZZDR. Enaka omejitev pa velja tudi za priznanje dejstev po prvem odstavku 214. člena ZPP, pri uporabi katerega mora sodišče prav tako paziti, da ne gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP).
Toženec z revizijo izrecno izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1697/2009-I z dne 20. 12. 2010 o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi I P 787/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep ni takšne narave, zato revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).
Očitki procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje v zvezi z (ne)postavitvijo izvedenca gradbene stroke in (ne)upoštevanjem določbe 285. člena ZPP in 286. člena ZPP kot tudi implicitno uveljavljani očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 292. členom ZPP (ugovor, da bi se glavna obravnava morala začeti znova), so prvič uveljavljani v reviziji in pomenijo ti. nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na navedene očitane kršitve pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se sodišče druge stopnje glede procesnega vodenja in izvajanja dokaznega postopka prvostopenjskega sodišča niti ni smelo niti moglo opredeljevati.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017891
ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 371, 371/2, 380, 380/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvenzazakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - solastnina - koristi zaradi brezplačnega bivanja - povečanje vrednosti nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - prekluzija - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri ugotavljanju višine tožnikovega prikrajšanja po razpadu zunajzakonske skupnosti zaradi vlaganj v nepremičnino v solasti zunajzakonskega partnerja in tretje osebe se ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju v času trajanja zunajzakonske skupnosti in ob soglasju solastnikov nepremičnine.
Metoda, ki sta jo uporabili nižji sodišči, ko sta ugotovili zgolj višino vlaganj, ne pa tudi povečane vrednosti nepremičnine, nato pa od tako ugotovljene višine vlaganj še odšteli korist zaradi brezplačne uporabe stanovanja, je materialnopravno zmotna.
ZPP člen 154, 161, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 59.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen 9/10 delež na skupnem premoženju - na stanovanju, ki ga je ovrednotila na 75.000,00 EUR, pravnomočno prisojen pa ji je bil 76/100 delež (63.333,33 EUR). Toženec je v postopku ugovarjal, da je njegov delež 59/100 (tožničin 41/100). Kot vrednost spornega predmeta je toženec v reviziji navedel vrednost celotnega prisojenega deleža (76/100, to je 63.333,33 EUR). Predmet revizijskega postopka pa ni vrednost celotnega tožnici prisojenega deleža, ampak razlika med tožnici prisojenim deležem in med višino deleža, ki ga je zahteval oziroma ugovarjal toženec. V reviziji je tako spornih še 35/100, to je 29.166,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga.
DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017866
ZPP člen 40, 41, 41/2, 212, 351, 351/2, 367, 367/3, 367/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 377, 392. URS člen 22, 23, 23/1, 25, 33. ZZZDR člen 129, 129a, 132, 132/3. OZ člen 316, 316-5.
dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) ali je pristop (metoda), ki sta jo uporabili sodišči pri odločitvi o zvišanju preživnine, skladna z institutom pravnomočnosti oziroma ali sta sodišči s tem, ko sta pri zvišanju preživnine upoštevali vse okoliščine, ki se jih upošteva pri vsaki določitvi preživnine, posegli v pravnomočnost sodne poravnave (pravico do sodnega varstva – prvi odstavek 23. člena Ustave) in obšli določbo ZPP, da je mogoče sodno poravnavo izpodbiti le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP);
(2) ali je tožba za zvišanje preživnine, v kateri niso zatrjevane in vrednostno izkazane spremenjene okoliščine, sklepčna;
(3) ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da so bile trditve toženca glede pravne narave delne odpovedi zahtevku za povračilo vlaganj preveč posplošene in dokazno nepodprte (da torej toženec ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu iz 212. člena ZPP) ter nesklepčne oziroma ali je pritožbeno sodišče s tem stališčem tožencu kršilo pravico do izjave (22. člen Ustave);
(4) ali je pritožbeno sodišče toženca prikrajšalo za materialno procesno vodstvo iz drugega odstavka 351. člena ZPP, s tem ko je štelo, da so njegove trditve glede pravne narave delne odpovedi zahtevku iz naslova vlaganj zaradi spremembe materialnopravnega stališča postale pravno relevantne, in hkrati presodilo, da so preveč splošne, da bi jih lahko upoštevalo oziroma ali gre v tem delu za sodbo presenečenja (22. člen Ustave);
(5) ali je presoja sodišč, da zakoniti zastopnici ni mogoče očitati brezbrižnosti pri iskanju zaposlitve, materialnopravno pravilna oziroma ali je zakoniti zastopnik preživninskega upravičenca po izgubi zaposlitve dolžan iskati le zaposlitev, ki ustreza njegovi izobrazbi in pričakovanjem;
(6) ali je sodišče druge stopnje odgovorilo na pritožbeni očitek, da bi bilo treba pri presoji premoženjskega stanja toženca v zvezi z višino preživnine upoštevati tudi njegove kreditne obveznosti oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave;
(7) ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri oceni mesečnih stroškov otrok nepopolno ugotovilo dejansko stanje oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017791
ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - nepravdni postopek - ureditev stikov z otrokom
V konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča predstavlja prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Okoliščina, da je predlagateljica zaposlena (kot sodna zapisnikarica na pravdnem oddelku) na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, bi lahko ogrozila tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v nepristranskost sojenje v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017821
OZ člen 87, 96. ZOR člen 104, 104/1, 113. ZPP člen 286, 339, 339/1. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2.
zastaranje - nastanek terjatve - začetek teka zastaralnega roka - kondikcijska terjatev - pravna narava kondikcijske terjatve - posojilna pogodba - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - kolektivna terjatev - sosporništvo zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacija
O kondikcijski terjatvi zaradi ničnosti pogodbe ni mogoče govoriti, če tožnik ni vedel oziroma ni mogel vedeti niti za ničnost pogodbe - kar je predpogoj, da se zave svojih pravic iz naslova ničnosti - in posledično ni mogel vložiti tovrstne kondikcijske tožbe. Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
ZDoh-2 člen 111, 113, 114, 115. URS člen 14. ZZZDR člen 49, 50, 123.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - šolajoči otrok - šolajoči zakonec - pravni položaj šolajočega zakonca - dolžnost preživljanja šolajočih otrok - dolžnost preživljanja šolajočih zakoncev - vzdrževani družinski člani - dohodki šolajočih zakoncev - različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev - cenzus za davčno olajšavo zakonca - lastni dohodki za preživljanje - razumnost zakonske ureditve
Ker je pravni položaj šolajoče osebe mlajše od 26 let, v razmerju do staršev drugačen kot v razmerju do zakonca; ker so obveznosti staršev za preživljanje otrok drugačne kot medsebojne obveznosti za preživljanje zakoncev; ker je namen porabe dohodkov otrok v razmerju do staršev drugačen kot namen porabe dohodkov zakonca do drugega zakonca oziroma družine, je različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev glede različne opredelitve vzdrževanih družinskih članov oziroma lastnih dohodkov za preživljanje, razumna. Glede na navedeno je drugačna ureditev, ki za šolajoče zakonce kot vzdrževane družinske člane ne določa, da so določene vrste dohodkov izvzete iz opredelitve „lastnih dohodkov za preživljanje“, ni v nasprotju z načelom enakosti.
ZZZDR člen 58. ZN člen 47, 47/1. ZPP člen 14, 15, 286, 339, 339/2-8, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - primarni podredni tožbeni zahtevek - sklep, s katerim se postopek konča - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - preiskovalno načelo - dokazovanje - prekluzija - dogovor o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost - teorija realizacije
Podredni zahtevek je kot eventualno objektivno kumulirani zahtevek ne le vrednostno – kot dajatveni sam po sebi s številčno opredelitvijo - ločen od primarnih zahtevkov, in s tem avtomatično samoomejen na nemožnost revizijskega izpodbijanja pravnomočne sodne odločitve v tem delu, temveč ima tudi svojo posebno procesno identiteto, postavljen je le pogojno za primer, če ne bi bilo ugodeno primarno uveljavljanim zahtevkom (tretji odstavek 182. člena ZPP). Zato se ne glede na posamična morebitna skupna vprašanja vrednosti iz nedenarnih primarnih zahtevkov in denarnega podrednega zahtevka ne morejo seštevati (peti odstavek 367. člena ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta bili pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja vezani na tožnikove pravočasne in vsebinsko ustrezne oziroma popolne dokazne predloge tudi v zvezi z v reviziji ponovno odprtim vprašanjem izvora denarnih sredstev za toženkin nakup treh stanovanj v Nemčiji (načelo razpravnosti iz 7. člena ZPP). Zato sklicevanje na dolžnost sodišča, ki naj bi moralo kar samo poiskati naslove bank z internetnih strani, pomeni nerazumevanje omenjenega procesnega načela, ki dovoljuje uporabo preiskovalnega načela (torej izvajanje dokazov po uradni dolžnosti brez predlogov pravdnih strank) le v izjemnih primerih, določenih v drugem odstavku 7. člena ZPP.
Ker je tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo predlagal, naj sodišče prve stopnje na podlagi 227. člena ZPP pozove toženko, da predloži podatke o stanju na računih pri bankah v Nemčiji za vse sporno obdobje, pri čemer ni niti navedel opravičljivih razlogov za takšno kasnejše navajanje, je bil s tem dokaznim predlogom prekludiran, kot sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno ugotavljata (286. člen ZPP). Procesno pravilno sta sodišči ravnali tudi v zvezi z dopolnitvami navedb glede naslovov bank, saj tožnik teh podatkov na poziv sodišča prve stopnje ni pravočasno predložil. Prav tako na poziv ni založil stroškov za prevode zaprosila nemškim bankam, pa čeprav je sodišče prve stopnje njegovega pooblaščenca celo dvakrat pozvalo, nato pa procesno pravilno ni upoštevalo predloga za podaljšanje roka za predložitev prevodov. Posledično njegovi dokazni poskusi niso bili uspešni - ena banka je sporočila, da ne razume slovenskega jezika, pri eni so sicer slovenski jezik razumeli, vendar so sporočili, da izpisov več ne hranijo v arhivu, glede ene banke pa niti ni bil sporočen naslov in se je zato pošiljka vrnila. Tožnikovo dokazovanje torej ni bilo uspešno zaradi njegove neustrezne oziroma pomanjkljive dokazne aktivnosti in ne zaradi procesno pomanjkljivega ravnanja sodišč prve in druge stopnje. Ob povedanem očitane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odtegnitev možnosti obravnavanja pred sodiščem oziroma tudi kršitev pravice do izjave) ni, kot tudi ne kršenih z ustavo zagotovljenih pravic do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in do enakega obravnavanja v postopku (22. člen Ustave RS), prav tako ponovno izpostavljenih v reviziji.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote sodišči nista zagrešili.
Res mora biti dogovor o razdelitvi skupnega premoženja sklenjen v notarskem zapisu v skladu s citiranima določbama 58. člena ZZZDR in 1. točke 47. člena ZN, sicer je ničen, in teorija o realizaciji v takih primerih v skladu s sodno prakso ne pride v poštev. Vendar pa je treba to pravno vprašanje v predmetni zadevi presojati v kontekstu konkretnih okoliščin. Namen notarskega zapisa je varovanje pred nepremišljenostjo zakoncev, ko so čustveno in/ali življenjsko povezani, oziroma se takšno razmerje predpostavlja v času trajanja zakonske zveze. V konkretnem primeru pa je po ugotovitvah obeh sodišč bila že prodaja izvedena v času, ko je dejansko razpadla zakonska skupnost. Med pravdnima strankama tudi ni bilo spora glede višine in obsega tega dela skupnega premoženja, saj sta si kupnino sporazumno razdelila. Denarni delež, ki ga je torej prejela toženka, tako ni več predstavljal skupnega premoženja temveč njeno posebno premoženje. Zato tudi financiranje stanovanj v Nemčiji, delno iz omenjenega izkupička od kupnine, ne more predstavljati delnega financiranja iz sredstev skupnega premoženja, kot to poskuša še prikazati revizija.
ZZZDR člen 99. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izpodbijanje očetovstva - ugotovitev očetovstva - rok za vložitev tožbe
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje o tožnikovi zamudi roka za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva in posledične pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev očetovstva.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Razlogi sodbe sodišča druge stopnje med seboj v nasprotju in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč najprej v 7. točki obrazloži, da je toženec ugovor nadpolovičnega deleža uveljavljal neustrezno, ker ni vložil nasprotne tožbe in je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je njegov ugovor upoštevalo, nato pa v 17. točki obrazloži, da je sodišče prve stopnje toženčevemu ugovoru pravilno ugodilo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017721
ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - povrnitev vlaganj v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje drugega zakonca - povračilni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da pravno podlago tožnikovega zahtevka za povrnitev vlaganj predstavljajo določila 51. in 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
ZPP člen 40, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 103, 103/1, 106, 129.
dopuščena revizija - roditeljska pravica - razmerja med starši in otroki - vzgoja in preživljanje otrok - preživnina - vrednost spornega predmeta - spor o preživnini - sosporniki - navadni sosporniki - bodoče terjatve - določitev stikov z otrokom stiki med prazniki - stiki med počitnicami - nadomestni stiki - porazdeljenost stikov
Preživnina je določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, zato je treba vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
Revizija se dopusti glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov odpadlega stika v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017642
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - - prodaja nepremičnine v izvršbi
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem, s tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
Tožnica uveljavlja terjatev po pravilih o neupravičeni obogatitvi iz naslova skupnih vlaganj v nepremičnino tretjega. Takšna terjatev je, glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja (da zakonca razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno - 52. člen ZZZDR) kolektivna. Napačno je stališče, da je zato potrebno sodelovanje obeh (bivših) zakoncev v postopku. Vrhovno sodišče je v zvezi z vprašanjem nujnega in enotnega sosporništva že zavzelo stališče, da s tožbo ni treba zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, kadar se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju.
prepoved reformationis in peius - pravnomočnost - kršitev pravila o pravnomočnosti - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica navedbe o vlaganjih postavila za primer, če bi sodišče zavzelo stališče, da nepremičnine niso skupno premoženje.
Ker je bilo tožničinemu zahtevku, da v skupno premoženje pravdnih strank spada (celotna) kmetija, v celoti ugodeno, je odločitev pritožbenega sodišča, da se pravdni postopek v delu za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi (t.j. za povračilo vlaganj v kmetijo v delu, ki naj bi predstavljal posebno premoženje toženca) ustavi in se bo (postopek o delitvi skupnega premoženja) nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, pravilna in zakonita (primerjaj 21. člen ZPP) ter ne pomeni zatrjevane kršitve pravila o (delni) pravnomočnosti in odločitve v škodo pritožnice, ki se je edina pritožila.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - zaslišanje otroka - poročilo centra za socialno delo - volja otroka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
skupno premoženje zakoncev - delitev obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - stanovanje - dolg v zvezi s posebnim premoženjem zakoncev - odplačilo dolga enega od zakoncev iz skupnega premoženja - obročno plačilo kupnine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.