DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017599
URS člen 14, 22, 23. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - pravica do poštenega sojenja - sprememba sodne prakse - sklepčnost tožbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju ugovor - nasprotna tožba
Dobro je, da se ustaljena sodna praksa postopoma spreminja in dopolnjuje glede na dolgoročno spreminjanje pravnega sistema, pravnega vrednotenja in družbe, ki ji je pravo namenjeno. Vendar stranka zaradi teh sprememb ne sme biti prizadeta v pravici do poštenega sodnega varstva. Pravica do dostopa do sodišča pomeni tudi pravico, da sodišče vsebinsko odloči o spornih pravicah in obveznostih. Ta je okrnjena, če tožnik oblikuje tožbeni zahtevek v skladu s prevladujočo sodno prakso, zaradi naknadne spremembe stališča pa je njegov tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, ne da bi mu bila dana možnost, da ga prilagodi spremenjenemu stališču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017486
ZMZPP člen 50, 50/1, 73, 73/2, 75, 96, 96/1, 96/2, 97, 97/1, 100, 101, 101/3, 108, 108/1, 109, 109/3, 111. ZIZ člen 13, 13/1. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - odločba švicarskega sodišča - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev - izključna pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - vzajemnost -
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP, saj iz potrdila glede sodnih odločb in sodnih poravnav, ki ga je izdalo kantonsko sodišče Schaffhausen v Švici dne 6. 6. 2013, izhaja, da je bilo pisanje o začetku postopka nasprotnemu udeležencu vročeno 15. 9. 2009.
ZZZDR člen 12. ZPP člen 182, 182/3, 367, 367/2, 377.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - poslovni delež - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj življenjske skupnosti med pravdnima strankama. Odločilnega pomena je ocena sodišča druge stopnje, da „je šlo za razmerje, ki nima take narave (ni tako obvezujoče, v namenu trajno in s skupnimi cilji) kot je zakonska skupnost“ in da „ni bilo volje za vzpostavitev skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti“.
ZZZDR člen 12, 51/1, 51/2. ZPP člen 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor nadpolovičnega deleža - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Pri ugotavljanju, ali obstoja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem primeru posebej. Med okoliščine, ključne za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa uvrščata skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in notornost skupnosti partnerjev. Pri tem je odločilno, da skupnost temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - posojilo - plačilo obrokov posojila - sprememba deležev na skupnem premoženju
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov; zaradi plačevanja obrokov po razpadu izvenzakonske skupnosti se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017438
ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. ZZZDR člen 12.
dedovanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZZDR med tožnico in zapustnikom niso bili izpolnjeni. Prijateljstvo med tožnico in zapustnikom po vsebini ni bilo enako življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017445
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZTLR člen 22.
trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - povrnitev vlaganj - dogovor o skupni gradnji - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
Dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na sporni hiši ni obstajal in glede na to, da so dokazana tožničina vlaganja le v vrednosti 1.612,64 EUR, je pravilen zaključek, da sorazmerno majhna vrednost obsega tožničinih vlaganj v hišo tožencev v trajanju življenjske skupnosti tožnice in prvega toženca tožnice ne opravičuje do stvarnopravnega (lastninskega) zahtevka, ampak ima tožnica zgolj denarno terjatev do tožencev (22. člen ZTLR).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017410
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 286b.
dedna pravica - obstoj dedne pravice - predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - grajanje procesnih kršitev v reviziji
Po drugem odstavku 10. člena ZD je zunajzakonska skupnost glede pravice do dedovanja izenačena z zakoncema, ki imata po določbi prvega odstavka 10. člena ZD drug po drugem dedno pravico. Ker gre v konkretnem primeru za spor o obstoju dedne pravice, sta morali sodišči nižjih stopenj pri reševanju predhodnega vprašanja uporabiti določbo drugega 10. člena ZD in ne določbe 12. člena ZZZDR, kot to zmotno uveljavlja revidentka. Ta namreč opredeljuje pravne posledice zunajzakonske skupnosti v družinskem pravu, medtem ko glede pravnih posledic izven družinskopravnih razmerij napotuje na določbe drugih zakonov. V konkretnem primeru je to drugi odstavek 10. člena ZD.
Kasnejše grajanje kršitve postopka, vključno v pravnih sredstvih, je upoštevno le, če stranka teh kršitev ni mogla navesti brez svoje krivde. Ker pri zatrjevani kršitvi ne gre za kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, bi jo morala revidentka grajati najkasneje v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, česar pa ni storila. Posledično revidentka omenjene kršitve ne more uveljavljati šele v reviziji.
Za izpodbijanje očetovstva je treba vložiti oblikovalno tožbo, na kar napotuje 98. člen ZZZDR, ki se glasi: „Otrok lahko s tožbo izpodbija, da je njegov oče tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega očeta“.
dovoljenost revizije - spori o vzgoji in varstvu otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - bodoče terjatve - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odločitev nižjih sodišč, ki se nanaša na odločitev o varstvu in vzgoji ter na izvrševanje stikov, ki jo toženec izrecno napada, je vrednostno neocenljiv spor, v katerem je revizija dovoljena le, če jo Vrhovno sodišče dopusti.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vprašanje upoštevnosti otroškega dodatka pri določanju preživnine je Vrhovno sodišče že rešilo v zadevi II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 367, 367a. ZZZDR člen 129.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Pravica do izjavljanja je temeljna procesna pravica in stranka mora imeti vselej možnost, da se o dejstvih in dokazih, ki bi bila lahko pomembna za odločitev izjavi in se do njih opredeli. To velja tudi za dokaze, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Tožencu ni bila dana možnost, da bi se izjavil o dokazu, na katerega sta nižji sodišči oprli svojo odločitev (5. člen ZPP), zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Ob izostanku trditev, da bi bila konkretna darila in pomoč sorodnikov v času daritve namenjena le tožencu, sta nižji sodišči le-ta pravilno šteli kot prispevek, dan obema pravdnima strankama po enakih deležih.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017152
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - upoštevanje koristi od brezplačnega bivanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar gre za nepremičnino v solasti, uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci?
Ali lahko sodišče tak zahtevek zavrne zaradi koristi, ki naj bi jih tožnik imel z bivanjem v nepremičnini, čeprav je v njej bival s soglasjem obeh solastnikov?
Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave, samo, ne da bi stranki kot solastnici nepremičnine predlagali dokaz z izvedencem in ob pomanjkljivi trditveni podlagi, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi naj jih imel tožnik s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in njene matere?
ZZZDR člen 12, 51, 59. ZPP člen 286, 286/4, 286/6.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Presoja utemeljenosti tožničinega zahtevka, da ji toženec po prenehanju izvenzakonske skupnosti kot del skupnega premoženja povrne polovico vrednosti skupnih investicijskih vlaganj v hišo toženčevih staršev.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - preživljanje otroka - preživnina - verzija
Okoliščina, da sta stanovanjsko hišo v skupni lastni pravdnih strank vsakega do ½ (so)uporabljala otroka pravdnih strank, dodeljena v varstvo in vzgojo toženki, ne zadošča za utemeljenost ugovora za znižanje uporabnine za hišo, v določenih dejanskih okoliščinah pa vendarle lahko predstavlja neupravičeno uporabo tuje stvari.