DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017721
ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - povrnitev vlaganj v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje drugega zakonca - povračilni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da pravno podlago tožnikovega zahtevka za povrnitev vlaganj predstavljajo določila 51. in 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
ZPP člen 40, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 103, 103/1, 106, 129.
dopuščena revizija - roditeljska pravica - razmerja med starši in otroki - vzgoja in preživljanje otrok - preživnina - vrednost spornega predmeta - spor o preživnini - sosporniki - navadni sosporniki - bodoče terjatve - določitev stikov z otrokom stiki med prazniki - stiki med počitnicami - nadomestni stiki - porazdeljenost stikov
Preživnina je določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, zato je treba vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
Revizija se dopusti glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov odpadlega stika v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.
Tožnica uveljavlja terjatev po pravilih o neupravičeni obogatitvi iz naslova skupnih vlaganj v nepremičnino tretjega. Takšna terjatev je, glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja (da zakonca razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno - 52. člen ZZZDR) kolektivna. Napačno je stališče, da je zato potrebno sodelovanje obeh (bivših) zakoncev v postopku. Vrhovno sodišče je v zvezi z vprašanjem nujnega in enotnega sosporništva že zavzelo stališče, da s tožbo ni treba zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, kadar se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017642
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - - prodaja nepremičnine v izvršbi
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem, s tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
prepoved reformationis in peius - pravnomočnost - kršitev pravila o pravnomočnosti - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica navedbe o vlaganjih postavila za primer, če bi sodišče zavzelo stališče, da nepremičnine niso skupno premoženje.
Ker je bilo tožničinemu zahtevku, da v skupno premoženje pravdnih strank spada (celotna) kmetija, v celoti ugodeno, je odločitev pritožbenega sodišča, da se pravdni postopek v delu za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi (t.j. za povračilo vlaganj v kmetijo v delu, ki naj bi predstavljal posebno premoženje toženca) ustavi in se bo (postopek o delitvi skupnega premoženja) nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, pravilna in zakonita (primerjaj 21. člen ZPP) ter ne pomeni zatrjevane kršitve pravila o (delni) pravnomočnosti in odločitve v škodo pritožnice, ki se je edina pritožila.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017599
URS člen 14, 22, 23. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - pravica do poštenega sojenja - sprememba sodne prakse - sklepčnost tožbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju ugovor - nasprotna tožba
Dobro je, da se ustaljena sodna praksa postopoma spreminja in dopolnjuje glede na dolgoročno spreminjanje pravnega sistema, pravnega vrednotenja in družbe, ki ji je pravo namenjeno. Vendar stranka zaradi teh sprememb ne sme biti prizadeta v pravici do poštenega sodnega varstva. Pravica do dostopa do sodišča pomeni tudi pravico, da sodišče vsebinsko odloči o spornih pravicah in obveznostih. Ta je okrnjena, če tožnik oblikuje tožbeni zahtevek v skladu s prevladujočo sodno prakso, zaradi naknadne spremembe stališča pa je njegov tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, ne da bi mu bila dana možnost, da ga prilagodi spremenjenemu stališču.
skupno premoženje zakoncev - delitev obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - stanovanje - dolg v zvezi s posebnim premoženjem zakoncev - odplačilo dolga enega od zakoncev iz skupnega premoženja - obročno plačilo kupnine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - zaslišanje otroka - poročilo centra za socialno delo - volja otroka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZZZDR člen 12. ZPP člen 182, 182/3, 367, 367/2, 377.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - poslovni delež - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj življenjske skupnosti med pravdnima strankama. Odločilnega pomena je ocena sodišča druge stopnje, da „je šlo za razmerje, ki nima take narave (ni tako obvezujoče, v namenu trajno in s skupnimi cilji) kot je zakonska skupnost“ in da „ni bilo volje za vzpostavitev skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017486
ZMZPP člen 50, 50/1, 73, 73/2, 75, 96, 96/1, 96/2, 97, 97/1, 100, 101, 101/3, 108, 108/1, 109, 109/3, 111. ZIZ člen 13, 13/1. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - odločba švicarskega sodišča - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev - izključna pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - vzajemnost -
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP, saj iz potrdila glede sodnih odločb in sodnih poravnav, ki ga je izdalo kantonsko sodišče Schaffhausen v Švici dne 6. 6. 2013, izhaja, da je bilo pisanje o začetku postopka nasprotnemu udeležencu vročeno 15. 9. 2009.
ZZZDR člen 12, 51/1, 51/2. ZPP člen 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor nadpolovičnega deleža - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Pri ugotavljanju, ali obstoja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem primeru posebej. Med okoliščine, ključne za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa uvrščata skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in notornost skupnosti partnerjev. Pri tem je odločilno, da skupnost temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - posojilo - plačilo obrokov posojila - sprememba deležev na skupnem premoženju
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov; zaradi plačevanja obrokov po razpadu izvenzakonske skupnosti se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017438
ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. ZZZDR člen 12.
dedovanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZZDR med tožnico in zapustnikom niso bili izpolnjeni. Prijateljstvo med tožnico in zapustnikom po vsebini ni bilo enako življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017445
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZTLR člen 22.
trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - povrnitev vlaganj - dogovor o skupni gradnji - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
Dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na sporni hiši ni obstajal in glede na to, da so dokazana tožničina vlaganja le v vrednosti 1.612,64 EUR, je pravilen zaključek, da sorazmerno majhna vrednost obsega tožničinih vlaganj v hišo tožencev v trajanju življenjske skupnosti tožnice in prvega toženca tožnice ne opravičuje do stvarnopravnega (lastninskega) zahtevka, ampak ima tožnica zgolj denarno terjatev do tožencev (22. člen ZTLR).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017410
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 286b.
dedna pravica - obstoj dedne pravice - predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - grajanje procesnih kršitev v reviziji
Po drugem odstavku 10. člena ZD je zunajzakonska skupnost glede pravice do dedovanja izenačena z zakoncema, ki imata po določbi prvega odstavka 10. člena ZD drug po drugem dedno pravico. Ker gre v konkretnem primeru za spor o obstoju dedne pravice, sta morali sodišči nižjih stopenj pri reševanju predhodnega vprašanja uporabiti določbo drugega 10. člena ZD in ne določbe 12. člena ZZZDR, kot to zmotno uveljavlja revidentka. Ta namreč opredeljuje pravne posledice zunajzakonske skupnosti v družinskem pravu, medtem ko glede pravnih posledic izven družinskopravnih razmerij napotuje na določbe drugih zakonov. V konkretnem primeru je to drugi odstavek 10. člena ZD.
Kasnejše grajanje kršitve postopka, vključno v pravnih sredstvih, je upoštevno le, če stranka teh kršitev ni mogla navesti brez svoje krivde. Ker pri zatrjevani kršitvi ne gre za kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, bi jo morala revidentka grajati najkasneje v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, česar pa ni storila. Posledično revidentka omenjene kršitve ne more uveljavljati šele v reviziji.
Za izpodbijanje očetovstva je treba vložiti oblikovalno tožbo, na kar napotuje 98. člen ZZZDR, ki se glasi: „Otrok lahko s tožbo izpodbija, da je njegov oče tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega očeta“.
dovoljenost revizije - spori o vzgoji in varstvu otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - bodoče terjatve - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odločitev nižjih sodišč, ki se nanaša na odločitev o varstvu in vzgoji ter na izvrševanje stikov, ki jo toženec izrecno napada, je vrednostno neocenljiv spor, v katerem je revizija dovoljena le, če jo Vrhovno sodišče dopusti.