ZZZDR člen 58. ZN člen 47, 47/1. ZPP člen 14, 15, 286, 339, 339/2-8, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - primarni podredni tožbeni zahtevek - sklep, s katerim se postopek konča - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - preiskovalno načelo - dokazovanje - prekluzija - dogovor o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost - teorija realizacije
Podredni zahtevek je kot eventualno objektivno kumulirani zahtevek ne le vrednostno – kot dajatveni sam po sebi s številčno opredelitvijo - ločen od primarnih zahtevkov, in s tem avtomatično samoomejen na nemožnost revizijskega izpodbijanja pravnomočne sodne odločitve v tem delu, temveč ima tudi svojo posebno procesno identiteto, postavljen je le pogojno za primer, če ne bi bilo ugodeno primarno uveljavljanim zahtevkom (tretji odstavek 182. člena ZPP). Zato se ne glede na posamična morebitna skupna vprašanja vrednosti iz nedenarnih primarnih zahtevkov in denarnega podrednega zahtevka ne morejo seštevati (peti odstavek 367. člena ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta bili pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja vezani na tožnikove pravočasne in vsebinsko ustrezne oziroma popolne dokazne predloge tudi v zvezi z v reviziji ponovno odprtim vprašanjem izvora denarnih sredstev za toženkin nakup treh stanovanj v Nemčiji (načelo razpravnosti iz 7. člena ZPP). Zato sklicevanje na dolžnost sodišča, ki naj bi moralo kar samo poiskati naslove bank z internetnih strani, pomeni nerazumevanje omenjenega procesnega načela, ki dovoljuje uporabo preiskovalnega načela (torej izvajanje dokazov po uradni dolžnosti brez predlogov pravdnih strank) le v izjemnih primerih, določenih v drugem odstavku 7. člena ZPP.
Ker je tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo predlagal, naj sodišče prve stopnje na podlagi 227. člena ZPP pozove toženko, da predloži podatke o stanju na računih pri bankah v Nemčiji za vse sporno obdobje, pri čemer ni niti navedel opravičljivih razlogov za takšno kasnejše navajanje, je bil s tem dokaznim predlogom prekludiran, kot sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno ugotavljata (286. člen ZPP). Procesno pravilno sta sodišči ravnali tudi v zvezi z dopolnitvami navedb glede naslovov bank, saj tožnik teh podatkov na poziv sodišča prve stopnje ni pravočasno predložil. Prav tako na poziv ni založil stroškov za prevode zaprosila nemškim bankam, pa čeprav je sodišče prve stopnje njegovega pooblaščenca celo dvakrat pozvalo, nato pa procesno pravilno ni upoštevalo predloga za podaljšanje roka za predložitev prevodov. Posledično njegovi dokazni poskusi niso bili uspešni - ena banka je sporočila, da ne razume slovenskega jezika, pri eni so sicer slovenski jezik razumeli, vendar so sporočili, da izpisov več ne hranijo v arhivu, glede ene banke pa niti ni bil sporočen naslov in se je zato pošiljka vrnila. Tožnikovo dokazovanje torej ni bilo uspešno zaradi njegove neustrezne oziroma pomanjkljive dokazne aktivnosti in ne zaradi procesno pomanjkljivega ravnanja sodišč prve in druge stopnje. Ob povedanem očitane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odtegnitev možnosti obravnavanja pred sodiščem oziroma tudi kršitev pravice do izjave) ni, kot tudi ne kršenih z ustavo zagotovljenih pravic do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in do enakega obravnavanja v postopku (22. člen Ustave RS), prav tako ponovno izpostavljenih v reviziji.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote sodišči nista zagrešili.
Res mora biti dogovor o razdelitvi skupnega premoženja sklenjen v notarskem zapisu v skladu s citiranima določbama 58. člena ZZZDR in 1. točke 47. člena ZN, sicer je ničen, in teorija o realizaciji v takih primerih v skladu s sodno prakso ne pride v poštev. Vendar pa je treba to pravno vprašanje v predmetni zadevi presojati v kontekstu konkretnih okoliščin. Namen notarskega zapisa je varovanje pred nepremišljenostjo zakoncev, ko so čustveno in/ali življenjsko povezani, oziroma se takšno razmerje predpostavlja v času trajanja zakonske zveze. V konkretnem primeru pa je po ugotovitvah obeh sodišč bila že prodaja izvedena v času, ko je dejansko razpadla zakonska skupnost. Med pravdnima strankama tudi ni bilo spora glede višine in obsega tega dela skupnega premoženja, saj sta si kupnino sporazumno razdelila. Denarni delež, ki ga je torej prejela toženka, tako ni več predstavljal skupnega premoženja temveč njeno posebno premoženje. Zato tudi financiranje stanovanj v Nemčiji, delno iz omenjenega izkupička od kupnine, ne more predstavljati delnega financiranja iz sredstev skupnega premoženja, kot to poskuša še prikazati revizija.
ZDoh-2 člen 111, 113, 114, 115. URS člen 14. ZZZDR člen 49, 50, 123.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - šolajoči otrok - šolajoči zakonec - pravni položaj šolajočega zakonca - dolžnost preživljanja šolajočih otrok - dolžnost preživljanja šolajočih zakoncev - vzdrževani družinski člani - dohodki šolajočih zakoncev - različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev - cenzus za davčno olajšavo zakonca - lastni dohodki za preživljanje - razumnost zakonske ureditve
Ker je pravni položaj šolajoče osebe mlajše od 26 let, v razmerju do staršev drugačen kot v razmerju do zakonca; ker so obveznosti staršev za preživljanje otrok drugačne kot medsebojne obveznosti za preživljanje zakoncev; ker je namen porabe dohodkov otrok v razmerju do staršev drugačen kot namen porabe dohodkov zakonca do drugega zakonca oziroma družine, je različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev glede različne opredelitve vzdrževanih družinskih članov oziroma lastnih dohodkov za preživljanje, razumna. Glede na navedeno je drugačna ureditev, ki za šolajoče zakonce kot vzdrževane družinske člane ne določa, da so določene vrste dohodkov izvzete iz opredelitve „lastnih dohodkov za preživljanje“, ni v nasprotju z načelom enakosti.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Razlogi sodbe sodišča druge stopnje med seboj v nasprotju in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč najprej v 7. točki obrazloži, da je toženec ugovor nadpolovičnega deleža uveljavljal neustrezno, ker ni vložil nasprotne tožbe in je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je njegov ugovor upoštevalo, nato pa v 17. točki obrazloži, da je sodišče prve stopnje toženčevemu ugovoru pravilno ugodilo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017721
ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - povrnitev vlaganj v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje drugega zakonca - povračilni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da pravno podlago tožnikovega zahtevka za povrnitev vlaganj predstavljajo določila 51. in 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
ZPP člen 40, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 103, 103/1, 106, 129.
dopuščena revizija - roditeljska pravica - razmerja med starši in otroki - vzgoja in preživljanje otrok - preživnina - vrednost spornega predmeta - spor o preživnini - sosporniki - navadni sosporniki - bodoče terjatve - določitev stikov z otrokom stiki med prazniki - stiki med počitnicami - nadomestni stiki - porazdeljenost stikov
Preživnina je določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, zato je treba vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
Revizija se dopusti glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov odpadlega stika v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.
Tožnica uveljavlja terjatev po pravilih o neupravičeni obogatitvi iz naslova skupnih vlaganj v nepremičnino tretjega. Takšna terjatev je, glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja (da zakonca razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno - 52. člen ZZZDR) kolektivna. Napačno je stališče, da je zato potrebno sodelovanje obeh (bivših) zakoncev v postopku. Vrhovno sodišče je v zvezi z vprašanjem nujnega in enotnega sosporništva že zavzelo stališče, da s tožbo ni treba zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, kadar se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017642
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - - prodaja nepremičnine v izvršbi
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem, s tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
prepoved reformationis in peius - pravnomočnost - kršitev pravila o pravnomočnosti - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica navedbe o vlaganjih postavila za primer, če bi sodišče zavzelo stališče, da nepremičnine niso skupno premoženje.
Ker je bilo tožničinemu zahtevku, da v skupno premoženje pravdnih strank spada (celotna) kmetija, v celoti ugodeno, je odločitev pritožbenega sodišča, da se pravdni postopek v delu za plačilo zneska 48.391,96 EUR z obrestmi (t.j. za povračilo vlaganj v kmetijo v delu, ki naj bi predstavljal posebno premoženje toženca) ustavi in se bo (postopek o delitvi skupnega premoženja) nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, pravilna in zakonita (primerjaj 21. člen ZPP) ter ne pomeni zatrjevane kršitve pravila o (delni) pravnomočnosti in odločitve v škodo pritožnice, ki se je edina pritožila.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017599
URS člen 14, 22, 23. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - pravica do poštenega sojenja - sprememba sodne prakse - sklepčnost tožbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju ugovor - nasprotna tožba
Dobro je, da se ustaljena sodna praksa postopoma spreminja in dopolnjuje glede na dolgoročno spreminjanje pravnega sistema, pravnega vrednotenja in družbe, ki ji je pravo namenjeno. Vendar stranka zaradi teh sprememb ne sme biti prizadeta v pravici do poštenega sodnega varstva. Pravica do dostopa do sodišča pomeni tudi pravico, da sodišče vsebinsko odloči o spornih pravicah in obveznostih. Ta je okrnjena, če tožnik oblikuje tožbeni zahtevek v skladu s prevladujočo sodno prakso, zaradi naknadne spremembe stališča pa je njegov tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, ne da bi mu bila dana možnost, da ga prilagodi spremenjenemu stališču.
skupno premoženje zakoncev - delitev obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - stanovanje - dolg v zvezi s posebnim premoženjem zakoncev - odplačilo dolga enega od zakoncev iz skupnega premoženja - obročno plačilo kupnine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - zaslišanje otroka - poročilo centra za socialno delo - volja otroka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017486
ZMZPP člen 50, 50/1, 73, 73/2, 75, 96, 96/1, 96/2, 97, 97/1, 100, 101, 101/3, 108, 108/1, 109, 109/3, 111. ZIZ člen 13, 13/1. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - odločba švicarskega sodišča - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev - izključna pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - vzajemnost -
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP, saj iz potrdila glede sodnih odločb in sodnih poravnav, ki ga je izdalo kantonsko sodišče Schaffhausen v Švici dne 6. 6. 2013, izhaja, da je bilo pisanje o začetku postopka nasprotnemu udeležencu vročeno 15. 9. 2009.
ZZZDR člen 12. ZPP člen 182, 182/3, 367, 367/2, 377.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - poslovni delež - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj življenjske skupnosti med pravdnima strankama. Odločilnega pomena je ocena sodišča druge stopnje, da „je šlo za razmerje, ki nima take narave (ni tako obvezujoče, v namenu trajno in s skupnimi cilji) kot je zakonska skupnost“ in da „ni bilo volje za vzpostavitev skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti“.
ZZZDR člen 12, 51/1, 51/2. ZPP člen 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor nadpolovičnega deleža - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Pri ugotavljanju, ali obstoja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem primeru posebej. Med okoliščine, ključne za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa uvrščata skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in notornost skupnosti partnerjev. Pri tem je odločilno, da skupnost temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - posojilo - plačilo obrokov posojila - sprememba deležev na skupnem premoženju
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov; zaradi plačevanja obrokov po razpadu izvenzakonske skupnosti se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017445
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZTLR člen 22.
trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - povrnitev vlaganj - dogovor o skupni gradnji - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
Dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na sporni hiši ni obstajal in glede na to, da so dokazana tožničina vlaganja le v vrednosti 1.612,64 EUR, je pravilen zaključek, da sorazmerno majhna vrednost obsega tožničinih vlaganj v hišo tožencev v trajanju življenjske skupnosti tožnice in prvega toženca tožnice ne opravičuje do stvarnopravnega (lastninskega) zahtevka, ampak ima tožnica zgolj denarno terjatev do tožencev (22. člen ZTLR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017438
ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. ZZZDR člen 12.
dedovanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZZDR med tožnico in zapustnikom niso bili izpolnjeni. Prijateljstvo med tožnico in zapustnikom po vsebini ni bilo enako življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.