Revizija je bila dopuščena glede vprašanj dopustnosti izpodbijanja pravne domneve o očetovstvu materinega moža po njegovi smrti in pasivna legitimacija v morebitni takšni pravdi.
ZPP člen 367, 367/4. ZNP člen 34. ZZZDR člen 10a, 10a/1, 10a/2, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje o stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroci, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s stvarjo, ki spada v skupno premoženje – soglasje zakonca - prodaja nepremičnine - ničnost pogodbe – nagib - izpodbojna tožba
Ustaljena je sodna praksa, da je prodajna pogodba, ki jo glede posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje zakoncev, sklene le en zakonec, pa za to nima soglasja drugega zakonca, izpodbojna, če je kupec nedobroveren.
Dejanski zaključek, da sta pogodbeni stranki prodajno pogodbo sklenili zaradi prikrajšanja tožnice bi, če bi se izkazal za resničnega, lahko vodil v presojo o ničnosti pogodbe zaradi nemoralnosti ravnanja pogodbenih strank in nedopustnosti nagiba zanj (40. člen OZ).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014651
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II - neobvezna implementacija v nacionalno zakonodajo - združitev s sestrami in nečakinjo - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določa razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status mednarodne zaščite po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II glede kroga oseb, ki se štejejo za družinske člane, iz tega razloga ni mogoča.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014644
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
prošnja za združitev družine - združevanje družine - delna odločba - družinski člani - združitev z brati in sestrami - bratje oziroma sestre - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Slovenski pravni red brate in sestre ne določa kot družinske člane. Takšna opredelitev je stvar zakonskega urejanja. Mladoletni prosilec, ki ima v Sloveniji priznan status begunca, ne more zahtevati združitev z brati in sestrami, ki živijo drugje.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 102, 103, 105, 106.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - določitev preživnine za otroke - višina preživnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije zaradi nerelevantnosti in neobrazloženosti širše pomembnosti postavljenih pravnih vprašanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0016686
ZPP člen 154, 154/1, 185, 185/1, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - domneva o enakih deležih - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe – trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - nasprotna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravilna je navedba nižjih sodišč, da toženec ni zatrjeval, da bi v večjem delu prispeval k nastanku skupnega premoženja, zato sta se nižji sodišči pravilno oprli na zakonsko domnevo prvega odstavka 59. člena ZZZDR, ki določa, da sta deleža enaka, če eden od zakoncev ne dokaže drugače. Tudi sicer pa bi moral toženec za višji delež vložiti nasprotno tožbo, saj gre za oblikovani zahtevek,
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0016706
ZPP člen 286, 286/4, 287, 287/4, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1, 370, 372. ZTLR člen 24, 25, 26. URS člen 22, 23. ODZ člen 417, 418, 419.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - nova stvar - nastanek solastnine - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni tožbeni zahtevek - neupravičena pridobitev - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na dokazni sklep - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - prekluzija - nova dejstva - razlogi za revizijo - izčrpanje pravnih sredstev - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - dopolnitev izvedenskega dela
Zatrjevana vlaganja so bila opravljena delno v času, ko so se uporabljala pravna pravila ODZ (paragrafi od 417 do 419) in delno v času veljavnosti ZTLR; členi od 24 do 26). Sodna praksa je poenotila materialno pravno podlago po ODZ in ZTLR v zvezi s pridobitvijo solastniškega deleža z vlaganji v tujo nepremičnino, če je nastala nova stvar. V skladu z ZTLR in ODZ so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega zakonca oziroma nasploh vlaganja v tujo nepremičnino, tudi če ne gre za premoženjska razmerja med zakonci, stvarnopravne posledice le, če so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar oziroma je prišlo do spremembe identitete stvari. Če vlaganja ne zadostijo opisanim kriterijem je večinsko stališče sodne prakse in teorije, da pripada zakoncu, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, obligacijskopravna pravica, zahtevati povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca. Tudi v tem primeru gre za stvarnopravni spor. Če zakonec zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva že delitev dela skupnega premoženja (to je terjatve do posebnega premoženja drugega zakonca) v pravdi. V primeru vlaganj v tujo nepremičnino, ko ne gre za premoženjska razmerja med zakoncema, pa gre za civilnopravni spor in se uporabijo določbe o neupravičeni obogatitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0016771
OZ člen 6, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 29. ZZZDR člen 26, 123.
povrnitev škode - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka – umik tožbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost – odločbe Ustavnega sodišča – bodoči posegi v zakonodajno ureditev – spor zaradi plačila preživnine
Prestroga je zahteva, izražena v reviziji po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih posegov Ustavnega sodišča v veljavno zakonsko ureditev, s katero pravdne stranke utemeljujejo svoje tožbene zahtevke in trditve o pravno relevantnih dejstvih v posameznih pravdnih postopkih.
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost za mladoletnega otroka zniža za višino otroškega dodatka.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014646
Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES) člen 11, 11/2. ZUS-1 člen 63/1, 76. ZUP člen 188. URS člen 22, 23, 25.
mednarodna zaščita - združevanje družine - dokazovanje sorodstvenih vezi - listinski dokazi - osebni razgovor
Če mati ne ve, kje sta mladoletni hčerki, ne more biti izdana ugodilna odločba.
dopuščena revizija – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju kot predhodno vprašanje – vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugi pravdi
Vrhovno sodišče je na podlagi predloženega procesnega gradiva ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju ali lahko eden od bivših zakoncev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, zahteva s tožbo plačilo za vlaganja v nepremičnino od zemljiškoknjižnih lastnikov nepremičnine, sodišče pa v pravdi ugotavlja v okviru predhodnega vprašanja višino deležev zakoncev na skupnem premoženju s pojasnilom, da ugotovitev velja le v konkretni pravdi, drugi zakonec pa v postopek ugotavljanja ni pritegnjen (čeprav gre za kolektivno terjatev obeh zakoncev).
URS člen 23. ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 339, 339/2-2, 367, 367/3, 373, 373/2, 374, 374/1, 411, 411/3. ZIZ člen 10, 15.
dopuščena revizija - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločitev o predlogu za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sojenja - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - določitev preživnine - preživnina za otroka - preživnina za zakonca
O predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe. Tega v okviru preizkusa uveljavljane kršitve ne more nadomestiti instančno sodišče. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je namreč videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti. Vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe pa glede na njeno naravo ni mogoče presojati.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev
Med tožnikom in pokojno so bili ob odsotnosti skupnega bivanja vzpostavljeni odnosi, ki so temeljili predvsem na nekaterih posamičnih osebnih in premoženjskih interesih vsakega od njiju in razmerjih, podobnih poslovnim oziroma pogodbenim razmerjem (na primer - daritev garaže za nudeno gospodinjsko oskrbo, pri čemer tudi revident izpostavlja prav finančni interes davčnih ugodnosti v korist pokojne), in torej niti ne na obojestranski ter pristni čustveni in duhovni povezanosti. Takšna skupnost ne izpolnjuje pogojev za obstoj pravnega standarda zunajzakonske skupnosti, kljub nekaterim posamičnim za takšno skupnost sicer lahko značilnim elementom.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pridobitev lastninske pravice
Zakonec originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost oziroma izključno lastnino ima pravnoposlovno podlago; je posledica sporazumne delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev
Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Življenje je pestro in ponuja številne primere, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Primere iz sodne prakse je zato treba presojati kritično in z upoštevanjem vseh okoliščin posamičnega primera. Dejstvo, da tožnik in zapustnica nista bivala skupaj oziroma sta skupaj preživljala le vikende, še ne izključuje obstoja zunajzakonske skupnosti. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov sporazumno nista živela skupaj, njuna skupnost pa je imela druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi po 12. členu ZZZDR (lahko) izpolnjeni.
nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pravica, ki preprečuje izvršbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - intabulacijska klavzula - vpis v zemljiško knjigo - sklepčnost tožbe - trditveno breme - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - zmotna uporaba materialnega prava - teorija realizacije - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - sporazum o zastavni pravici na nepremičnini - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - sosporništvo - nujno sosporništvo
SPZ jasno ločuje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Tudi če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker predmetna nepremičnina v njo še ni bila vpisana, to še ne pomeni, da je za prenos lastninske pravice dovolj zgolj zavezovalni pravni posel, ampak zgolj, da ni potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu seveda ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, in zadostuje, da je označena tako, da je določljiva.
Zahtevku prvega tožnika ne bi bilo mogoče ugoditi niti na originarni podlagi, tudi če bi bilo mogoče upoštevati ugotovitev, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (kar pa ni mogoče, ker je tožba nesklepčna), in sicer zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni; to pomeni, da prvi tožnik ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe zgolj na solastniški delež. Prvi tožnik bi lahko zahteval, da se izvršba na celotno nepremičnino izreče za nedopustno, seveda ob predpostavki ustrezne trditvene podlage, pri čemer pa bi morala biti bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (če ne bi želela nastopati kot tožnica) vključena tudi nekdanja žena prvega tožnika, ker gre za nujna sospornika.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016483
ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča?
Ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju?“
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – spor iz družinskih razmerij – dodelitev otroka – sorodnik strank v postopku kot uslužbenec pristojnega sodišča – dvom v nepristranskost sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Zatrjevana možnost posredovanja v korist toženke s strani osebe, zaposlene na sodišču, bi pri javnosti lahko vzbudila vtis pristranskosti pristojnega sodišča.