ZZZDR člen 5a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/1, 408, 412, 412/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost sodne poravnave - razpolaganje pravdnih strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - načelo največje koristi otroka
Sodna poravnava glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok je načeloma dopustna, vendar pod pogojem, da sodišče ugotovi njeno skladnost s koristmi otrok (drugi odstavek 412. člena ZPP).
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (sedemindvajseto poglavje ZPP) morata zaradi občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave kot sicer načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2-1, 367a/2-2, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - odgovornost za dolg drugega zakonca - samostojni podjetnik posameznik - dolg samostojnega podjetnika kot enega izmed zakoncev nastal v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR glede odgovornosti za skupne dolgove pravdnih strank?“.
ZPP člen 41, 41/2, 285, 367, 367/5, 377. ZZZDR člen 51, 51/2.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje - materialno procesno vodstvo
Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da ugovor izključne lastnine ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Stališče ne more biti drugačno, ko eden od zakoncev toži na ugotovitev izključne lastnine na stvari, ki spada v skupno premoženje.
Na kršitev materialnega procesnega vodstva se lahko sklicujejo le stranke, ki z določenim stališčem niso seznanjene, v tem primeru pa se je tožnik očitno zavedal, o čem lahko odloča sodišče na podlagi primarnega zahtevka. Zato sodišče tožnika ni bilo dolžno opozoriti, da tudi v zvezi s stanovanjem na T. postavi še podredni zahtevek.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0016436
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
kreditna pogodba - zavarovanje kredita - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) – zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dobra vera pridobitelja hipoteke - skrbnost imetnika lastninske pravice - prednost dobroverne pridobitve hipoteke pred originarno pridobitvijo lastninske pravice na nevpisanih nepremičninah
Ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene zastavne pravice in originarno pridobljene lastninske pravice (tudi) na v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičninah, ima prednost prva, pod pogojem, da je njen pridobitelj v dobri veri.
Utemeljenost sklicevanja tožene stranke na takšno pridobitev zastavne pravice poleg njenega poštenega ravnanja na drugi strani terja tudi neskrbnost tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev preživnine – nadstandardna višina preživnine – prebivališče otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskega zavezanca – koristi otroka – omejitev višine preživnine – zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme - dokazno breme - nesporna dejstva - prekluzija - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - ius novorum v sporih med starši in otroki - preiskovalno načelo - odločanje o preživnini po uradni dolžnosti - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - obseg revizijskega preizkusa
Preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist, takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
Z revizijo se izpodbija drugostopenjska sodba, zato v njej ni mogoče uveljavljati okoliščin izven meja pritožbenega preizkusa.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016366
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - poslovni delež - povečanje vrednosti poslovnega deleža - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - pogodba o preužitku - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - posebno premoženje zakonca - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - enotnost premoženja - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, ni mogoče odstopiti, ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje tudi sicer ne omogoča odstopa od celovite obravnave skupnega premoženja v smislu določitve višjega deleža na stvari, v katero je bilo vloženo posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, razen če so podane specifične okoliščine konkretnega primera.
ZZZDR člen 44, 50, 62. OZ člen 3, 564, 564/1. ZPP člen 367, 367/3, 370, 370/1-3, 371, 371/2, 380, 380/2.
premoženjska razmerja med zakonci - sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – pravice in dolžnosti zakoncev dolžnost preživljanja zakonca - skrb za nepreskrbljenega zakonca – dispozitivnost zakonskih določb – svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dopuščena revizija
Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in n tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost toženca glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1, 54, 58, 58/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – poslovni delež v družbi – vlaganja v posebno premoženje zakonca – nova stvar – razpolaganje s skupnim premoženjem – razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
Nastanek nove stvari je institut stvarnega prava. Družbe z omejeno odgovornostjo in poslovni deleži v njej pa so urejeni v korporacijskem pravu. Ni mogoča analogna uporaba določb stvarnega prava o nastanku nove stvari v korporacijskem pravu.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – razpolaganje s skupnim premoženjem
Pravnomočna sodba P 248/1997 (ki je učinke pravnomočnosti pridobila v časovnih mejah pravnomočnosti z revizijo izpodbijane odločbe pritožbenega sodišča) ima za tožnico enake pravne učinke, kot bi nastali, če bi se tožnica s S. T. sporazumela o višini deležev na skupnem premoženju in bi bilo nato premoženje razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine. Zaradi tega sporna prodajna pogodba ni bila sklenjena v nasprotju s 54. členom ZZZDR, ob takšnem stanju stvari pa tudi ni utemeljen tožničin primarni tožbeni zahtevek.
koristi otroka - roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem otroka staršem po 120. členu ZZZDR in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem roditeljske pravice po 117. členu ZZZDR v zakonu niso zelo jasno razmejeni. Razlika naj bi bila v teži ravnanja ali opustitve roditelja, oziroma v intenzivnosti kršitev roditeljske pravice, vendar je zelo težko določiti mejo, ko razlogi za odvzem otroka staršem prerastejo v razloge za odvzem roditeljske pravice. Pri izbiri enega in drugega ukrepa je najpomembnejša ocena, ali je verjetno, da se bodo razmere na strani staršev tako izboljšale, da se bodo otroci lahko vrnili k staršem in bodo ti lahko nadaljevali z njihovo vzgojo in varstvom. V primeru, ko je ponovna združitev, oziroma rehabilitacija družine možna, je primernejši ukrep odvzem otroka staršem. Ukrep odvzem roditeljske pravice pa pride v poštev takrat, ko iz okoliščin primera izhaja, da ni nobene možnosti oziroma izgledov, da bi starša lahko še kdaj prevzela skrb za otroka. Z odvzemom roditeljske pravice se namreč v takšnem primeru zagotovi trajnost nadomestne skrbi in emocionalna stabilnost, ki se pomembno odraža tudi v duševnem in telesnem razvoju otroka.
Ugotovitve izvedencev se skladajo s stališči v strokovni literaturi, kjer je poudarjeno, da ni upravičeno ogrožanje koristi otrok zaradi varovanja pravic staršev, ki niso pripravljeni ali zaradi različnih okoliščin niso sposobni prevzeti odgovornosti za redno in kontinuirano skrb za otroka. Poudarjajo, da morajo pristojni organi kadar ni realne možnosti, da bi starši ponovno prevzeli varstvo in vzgojo otroka, otroci pa so zaradi dolgotrajne nadomestne skrbi navezani na rejnike, zaradi varstva koristi otrok zagotoviti, da to razmerje postane trajno.
Vrhovno sodišče se strinja, da je za A.A. in B.A. ohranitev čustvene vezi z rejnikoma in stabilnosti tega razmerja brez stalnega strahu, da bosta iz tega okolja iztrgana, za njun razvoj tako pomembno, da je ob oceni vseh strokovnjakov, da ni realne možnosti, da bi oče lahko prevzel njuno varstvo in vzgojo, izrečeni ukrep utemeljen.
premoženjska razmerja med zakoncema – izvenzakonska skupnost – skupno bivanje – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem – odplačevanje stanovanjskega kredita – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, kasnejše plačevanje obrokov iz skupnih sredstev ne more spremeniti pripadnosti stanovanja.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016147
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD člen 28, 162, 212. OZ člen 766. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8.
obseg zapuščine – skupno premoženje – terjatev do tretjih – mandatno razmerje – kršitev določb pravdnega postopka
Z revizijo ni mogoče izpodbijati sklepa Vrhovnega sodišča o razveljavitvi prejšnje sodbe in o vrnitvi zadeve v novo sojenje.
Ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje zakoncev terjatve do tretjih oseb in v zapuščino po pokojnem zakoncu del teh terjatev, ne nalaga nobenih obveznosti tretjim v pravdi neudeleženim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0016227
ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - pravica do izjave v postopku
Zahteva po uveljavljanju nadpolovičnega deleža z nasprotno tožbo ni odvisna od vpisa toženega zakonca v zemljiški knjigi, temveč je odraz vezanosti pravdnega sodišča na postavljeni zahtevek. Če torej toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
DRUŽINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016142
OZ člen 198. ZPP člen 402, 402/4. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo – prekinitev revizijskega postopka – obnova postopka – premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine - uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Ob ugotovitvi, da se je tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izselil, tožnikova lastninska upravičenja na stanovanju niso omejena le z lastninskimi upravičenji toženke, temveč tudi z njeno pravico do zasebnosti. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa preprečitev tožnikovega vstopa v stanovanje zaradi menjave ključavnice ne more predstavljati protipravnega omejevanja njegove pravice do uporabe stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016078
ZPP člen 142, 145, 145/1, 261.
vabilo za zaslišanje stranke – osebna vročitev – sprememba bivališča pravdne stranke
Sodišče je vabilo za zaslišanje stranke tožnici poslalo na naslov, ki ga je sama navedla v tožbi in katerega spremembe ni sporočila, čeprav jo k temu zavezuje določba prvega odstavka 145. člena ZPP; pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sodišče o tem obvestiti zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka; kot stranka v postopku mora računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja in njena odgovornost je poskrbeti za dejanski prevzem le-teh. Če tega ne stori, je vročitev, opravljena na označenem naslovu, pravilna, pa naj bo dejansko osebna ali nadomestna.
URS člen 22, 23. ZPP člen 115, 115/1, 282. ZZZDR člen 58, 58/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncema – sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca – načelo kontradiktornosti
Izoblikovano stališče sodne prakse je, da odvetnika zavezuje posebna skrbnost glede zagotovitve nadomeščanja predvidljive odsotnosti. Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS (sklep Up 346/2002) iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja, da mora biti stranki v pravdnem postopku iz opravičenih razlogov načelno omogočena preložitev naroka. Vendar te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS. Osebna navzočnost izbranega pravnega zastopnika je res strankina pravica; vendar mora izbrani pravni zastopnik zagotoviti svojo navzočnost, da postopek ne bi bil oviran. Pri zastopanju stranke mora namreč pooblaščenec ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika.
ZGD člen 480, 480/1, 483. ZZZDR člen 52, 52/1, 58, 58/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze – poslovni delež kot skupno premoženje – solastnina na poslovnem deležu – prepoved delitve poslovnega deleža – prodaja poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža
Posamezne enote skupnega premoženja lahko zakonca sporazumno razdelita že v času trajanja zakonske zveze in za veljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja ni potrebno, da bi z njim delila vse premoženje, ki sta ga pridobila v času trajanja zakonske zveze.
Prepoved solastnine oziroma soimetništva na poslovnem deležu v celoti velja za korporacijskopravno razmerje med imetniki poslovnega deleža in družbo. V konkretnem primeru pa ne gre za razmerje med družbenikom in družbo, ki bi bilo korporacijskopravne narave, temveč gre za obligacijsko razmerje med tožnikoma kot prodajalcema in toženo stranko kot kupcem poslovnega deleža.