ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1, 380, 380/2. ZZZDR člen 105, 105a, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - zmožnosti zavezanca - nadstandardna višina preživnine - prebivališče otroka - omejitev višine preživnine
Skladno z navedenim je v konkretni zadevi, za katero so značilne nadpovprečne preživninske zmožnosti obeh staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb mld. D., edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Otrokove potrebe je sicer mogoče razločevati po nujnosti njihovega zadovoljevanja, vendar preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma da jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodni pripravnik kot stranka v postopku – spor zaradi dodelitve otrok, zvišanja preživnine in določitve stikov
Ker je A. A. del pripravništva opravila na oddelku za družinsko sodstvo stvarno pristojnega sodišča, na katerem opravljata sodniško funkcijo le dve sodnici ter da gre za spor, v katerem bodo za odločitev relevantne najbolj občutljive osebne razmere in lastnosti bivših zunajzakonskih partnerjev in njunih mladoletnih otrok, je bilo predlogu za delegacijo pristojnosti ugodeno.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946). SPZ člen 7, 18, 18/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino – stvarnopravni tožbeni zahtevek
Vrhovno sodišče je že v odločbi II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009 opozorilo na pravilno pravno stališče, da lahko posebno premoženje enega zakonca postane skupno, ko je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost večja. Navedeno stališče v našem primeru utemeljuje tudi stvarnopravni zahtevek, saj je glede na relevantna (in revizijsko neizpodbojna) dejstva v zvezi z vlaganji zakoncev Z., očitno, da je bila investicija znatna in je vplivala na povečanje vrednosti celotne stvari.
Tožnik je poleg zahtevka za vrnitev darila (pri katerem je navedel vrednost spornega predmeta) naknadno objektivno kumuliral še zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki ima drugačno dejansko in pravno podlago kot prvi postavljeni zahtevek. Da bi si tožnik zagotovil pravico do revizije tudi glede naknadno postavljenega zahtevka, bi moral v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti za vsak zahtevek posebej, kar pa glede naknadno kumuliranega zahtevka ni storil. Zato je sodišče revizijo glede naknadno kumuliranega zahtevka kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015680
ZPP člen 190, 339, 339/2-14, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 52. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 80, 80/2. OZ člen 564. ZIZ člen 238.
skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini
190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Predmet preužitkarske pogodbe je lahko tudi solastniški delež na nepremičnini.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - kasneje najdeno premoženje - ne bis in idem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče ponovno odločalo o obsegu skupnega premoženja pravdnih strank, o čemer naj bi bilo že pravnomočno odločeno.
DRUŽINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0015519
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 352. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic – dodelitev otroka – začasna odredba v postopku dodelitve otroka - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - vzročna zveza - ravnanje sodišča – sojenje brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija – – zastaranje – povrnitev nepremoženjske škode – odmera pravične odškodnine – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah
Dopuščena revizija – začasna odredba v postopku dodelitve otroka, odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, višina odškodnine, vzročna zveza, ali je pri kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015365
URS člen 26. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. EKČP člen 8, 13. OZ člen 131, 131/1. ZZZDR člen 105. ZPP člen 367a, 367a/1.
povrnitev škode - aktivna legitimacija - kršitev osebnostnih pravic - škoda zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - višina odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dodelitev otroka - pravica do družinskega življenja - odgovornost države - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pogoji za dopustitev revizije so podani glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
premoženjska razmerja med zakoncema – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – razveljavitev prodajne pogodbe
Zakonec, ki se ni strinjal z razpolaganjem skupne stvari, lahko po 52. členu ZZZDR zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med drugim zakoncem in tretjo osebo.
ZZZDR člen 51, 52. ZOR člen 214, 220, 226, 226/3, 371. OZ člen 199, 204, 204/3, 346. SPZ člen 48, 48/3.
premoženjska razmerja med zakoncema – upravljanje s stvarjo v skupni lastnini – vlaganje v nepremičnino iz posebnih sredstev po razpadu zakonske zveze – soglasje drugega zakonca – poslovodstvo brez naročila – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nezavedna gestija – neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene pridobitve
Povračilni zahtevek zakonca, ki po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti vlaga posebno premoženje v skupno premoženje, ni avtomatičen, temveč morajo biti za to izpolnjeni pogoji. Zakonci morajo namreč tudi po razvezi zakonske zveze s skupno lastnino upravljati in razpolagati skupno (oziroma razpadu življenjske skupnosti), vse dokler obstaja skupno premoženje, torej do delitve. Vendar je od navedenega pravila, podobno kot pri upravljanju s stvarmi v solastnini, ko solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, mogoče odstopiti na podlagi instituta poslovodstva brez naročila.
Zastaranje povračilnega zahtevka prikrajšanega začne načeloma teči po koncu vlaganj (npr. po koncu gradnje), za razmerja, ki se bodo presojala po določbah SPZ, pa je začetek zastaralnega roka vezan na izgubo posesti nepremičnine. Vendar je v obravnavani zadevi pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je lahko pričel zastaralni rok tožnikove terjatve teči šele s pravnomočno določitvijo deležev na skupnem premoženju – šele takrat je torej postala tožnikova terjatev določljiva. Drugačno stališče bi pripeljalo do nevzdržne situacije, ko bi tožnikov zahtevek zastaral, še preden bi postal določljiv.
SPZ člen 39, 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZPND. ZPol člen 39a, 39b.
tožba na izpraznitev stanovanja - zahtevek za izselitev nekdanjega izvenzakonskega partnerja iz skupnega stanovanja – skupno premoženje – varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic
Toženec je upravičen uporabljati sporno stanovanje kot skupni lastnik (drugi odstavek 72. člena SPZ). Poleg tega je to stanovanje tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti pravdnih strank ostalo njegovo domovanje. Zato bi ugoditev tožničinemu zahtevku nesorazmerno in neupravičeno posegla tudi v toženčevo pravico do nedotakljivosti stanovanja.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – višina dohodkov enega od zakoncev – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.
dedovanje – dedna pravica – obstoj izvenzakonske skupnosti – trajanje izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti
Ponoven poskus skupnega življenja tožnice in zapustnika bi moral po svoji notranji vsebini izpolnjevati kriterije, ki so za priznanje zunajzakonske skupnosti tudi zaradi kratkosti skupnega življenja zelo strogi. Ob tem je ključna presoja pomena izjave pokojnika z dne 5. 2. 2003, ko je na sodišču deponiral oporoko, ob tem pa sodnici izjavil, da nima izvenzakonske partnerke. Taka izjava lahko pomeni le eno - da se zapustnik ni čutil v tovrstni zvezi, kakor sta presodili nižji sodišči. Za obstoj zunajzakonske skupnosti mora biti podana svobodna volja obeh partnerjev. Za obstoj zunajzakonske skupnosti torej ne zadošča, da si tega želi in ima voljo do tega le eden od partnerjev neke življenjske skupnosti (v konkretnem primeru tožnica), ki sicer obstoji, nima pa premoženjsko pravnih posledic.
ZPP člen 239, 257, 258, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
dokaz z zaslišanjem strank - pravica do dokaza - pravica do izjavljanja v postopku - premoženjske razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odgovornost zakoncev za skupne dolgove – dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem – posojilna pogodba – vrnitev posojila
Posojilno pogodbo je revidentka sklenila skupaj s pokojnim možem, s katerim sta posojilo prejela za restavracijo, ki sta jo najela in uporabljala skupaj, posle v zvezi z restavracijo pa je vodila toženka, je pravilna odločitev, da je bilo posojilo najeto v zvezi s skupnim premoženjem
ZZZDR člen 57, 57/1, 58, 58/2, 62, 62/2. OZ člen 256.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje - pravni posel med zakoncema – darilna pogodba
Zakonca sta 7. 11. 2001 sklenila darilno pogodbo v notarskem zapisu, s katero je toženec četrtinski del nepremičnine prenesel na toženko, tako da je ta, ob predhodnem vpisu do 1/4, postala lastnica ½ te nepremičnine (druga polovica je bila odsvojena že leta 1999). To pomeni, da je ¼ deleža na predmetni nepremičnini postala posebno premoženje toženke.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS0015219
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. ZPP člen 365, 365-2.
uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otroka
Za odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.