premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – razpolaganje z delom skupnega premoženja brez soglasja zakonca – izpodbojnost – izročilna pogodba
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Za odločitev v tej zadevi je pomembno le, ali je bila izročilna pogodba izpodbita, torej sodno razveljavljena v smislu 95. člena 0Z - ker ni bila izpodbita, je izročilna pogodba veljavna podlaga za toženčevo pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014133
ZZZDR člen 12, 56. ZPP člen 286, 339, 339/2-14.
tožba na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - odkup stanovanja - plačevanje obrokov za odplačilo kredita za stanovanje
Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, temveč se obstoj takšne skupnosti vedno ugotavlja v postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, v katerem je to vprašanje prejudicialnega pomena.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 59, 59/2. ZPP člen 286, 286/2, 324, 324/4, 360, 360/1.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – pravni standard – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – – medsebojna čustvena navezanost partnerjev – skupno premoženje – posebno premoženje - delež na skupnem premoženju – obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
Prepiri, nesoglasja, tudi morebitno nasilje med partnerjema, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti oziroma obstoj volje enega od zakoncev za zunajzakonsko skupnost.
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Narava skupne lastnine je namreč bistveno drugačna od narave izključne lastnine oziroma solastnine in bi zato sodišče, ki bi ob ugovoru izključne lastnine odločilo o višjem deležu, prekoračilo meje ugovora.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014259
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju - samostojni podjetnik – posojilo – načelo realne subrogacije – domneva o velikosti deleža
Za odločitev, ali stvar spada v skupno premoženje, ni pomembno, kdo od zakoncev je najel posojilo za njen nakup. Tudi z odplačevanjem najetega posojila po razvezi zakonske zveze se delež na skupnem premoženju ne more spremeniti, ampak zakonec lahko zahteva le povračilo tistega dela skupnega dolga, ki ga je sam poplačal, je pa presegal njegov delež. Skupno premoženje predstavljajo tudi stvari, ki jih je toženec uporabljal pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti kot samostojni podjetnik. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. Bistveno je, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
V sodni praksi je uveljavljeno načelo realne subrogacije, po katerem so del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.
Ker toženec določnega ugovora glede višjega deleža na skupnem premoženju ni uveljavljal, sodiščema odločitve o velikosti deležev sploh ne bi bilo treba obrazlagati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00002602
ZPP člen 2, 2/1, 367, 367/2. ZZZDR člen 51.
obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča.
V tej zadevi je odločitev o zahtevani uporabnini za lokal odvisna od odločitve, ali ima tožnik na tej nepremičnini sploh kakšna stvarnopravna opravičenja, kot je uveljavljal v enem od svojih nedenarnih tožbenih zahtevkov. Zato je revizija dovoljena tudi proti odločitvam o tožnikovih nedenarnih zahtevkih, katerih vrednost je sicer opredeljena z enim zneskom, vendar to zaradi enovitosti režima skupnega premoženja v tovrstnih pravdah zadostuje.
Razlog za zavrnitev zahtevka v zvezi s hišo je, da sta se zakonca že ob njenem nakupu dogovorila, da znaša solastninski delež vsakega od njiju eno polovico. Taka presoja je skladna tako z določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR kot z možnostjo dogovora zakoncev o delitvi skupnega premoženja, med drugim tudi z določitvijo solastninskih deležev. Morebitna po nakupu vložena večja tožnikova vlaganja v to nepremičnino vplivajo le na povečanje vrednosti tega premoženja.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014305
ZPP člen 190, 358. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZOR člen 381. SPZ člen 9, 10.
obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno premoženje – odsvojitev stvari med pravdo – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – zastaranje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Skupno bivanje sicer ni pogoj za nastajanje skupnega premoženja, vendar le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/4, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok – dodelitev otroka - izvedensko mnenje – mnenje centra za socialno delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, glede katerih je predlagana dopustitev revizije, niso verjetno izkazane.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze – premoženje, pridobljeno z delom – odpoved dedovanju
Tožnica pravilno opozarja, da za premoženje, ki je pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, velja domneva, da spada v skupno premoženje. Vendar je toženec uspel dokazati, da sporno stanovanje ni bilo pridobljeno z delom. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da sporno stanovanje predstavlja posebno premoženje toženca.
ZPP člen 370, 370/3. ZZZDR člen 51, 59. SZ člen 117, 117/1, 118.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – stanovanjska pravica – pravica do odkupa stanovanja – sprememba solastniških deležev na nepremičnini – vlaganja solastnikov v nepremičnino – določitev deležev na skupnem premoženju
Ker je bila pravica do odkupa z namenom pridobitve skupnega stanovanja uveljavljana že v zakonski zvezi in je v skladu s sodno prakso z uveljavitvijo pridobila premoženjsko naravo, je spadala v skupno premoženje strank. Stališče nižjih sodišč, ki veže presojo pravne narave stanovanja le na vir financiranja stanovanja, zapostavlja tako okoliščino, da je odkupna pravica spadala v skupno premoženje strank, kot tudi dejstvo, da sta stranki že v zakonski zvezi izvršili vsa tista dejanja, ki so bila potrebna za odkup stanovanja.
Zaradi sodelovanja vseh solastnikov pri vlaganjih je sprememba solastniških deležev po določbah ZTLR o gradnji na tujem svetu oziroma izvirna pridobitev lastninske pravice izključena. Z vlaganji v solastnino bi se razmerja med solastniki lahko spremenila le, če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014098
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZOR člen 427.
dopuščena revizija – skupno premoženje zakoncev – razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem – odgovornost zakoncev za dolg enega od zakoncev – pobot – pogoji za pobot
Ker so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja, opredeljenega v izreku odločbe.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014078
ZZZDR člen 51, 51/1, 59. ZPP člen 112, 112/6, 367, 367/1, 373, 377. URS člen 22. ZTLR člen 20.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - posebno premoženje – vlaganja v posebno premoženje zakonca – adaptacija nepremičnine dovoljenost revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – rok za vložitev revizije – očitna pomota – odvetnik – zavrženje revizije
V skladu z ZTLR so imela vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja stvarnopravne posledice samo v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
Revizija se dopusti glede materialnopravnih vprašanj (i) ali so v okviru zmožnosti zavezanca za presojo nepreskrbljenosti zakonca relevantni življenjski stroški, povezani z oskrbo z obleko in obutvijo ter sredstvi osebne higiene, osnovne rekreacije in oddiha, z zadovoljitvijo kulturnih potreb ter stroški vzdrževanja in oskrbe skupnega psa ter (ii) ali so za ugotovitev zmožnosti zavezanca in potreb upravičenca relevantni plodovi od premičnega in nepremičnega premoženja v njuni (so)lasti oziroma ali je relevantna le možnost prostega razpolaganja s tem premoženjem.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče druge stopnje je napačno sodilo, da je mogoče razmerje med pravnima strankama presojati samo po 84. členu ZZZDR. Ta člen spada v poglavje o razmerjih zakoncev po razvezi zakonske zveze in pove, kako je z vračanjem daril, ki sta si jih zakonca podarila pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Toda v poglavju, ki opredeljuje premoženjska razmerja med zakonci je v 62. členu ZZZDR navedeno, da zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Torej lahko skleneta darilno pogodbo po pravilih OZ, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, vključno z možnostjo preklica darilne pogodbe (členi 539 – 544 OZ).