ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 58, 58/2. ZPP člen 8.
skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – pogodba o razdelitvi skupnega premoženja – skupno upravljanje premoženja zakoncev – poslovni delež
Predpostavki za nastanek skupnega premoženja sta (1) obstoj zakonske zveze in (2) pridobitev premoženja z delom. Pod temi predpostavkam je nastanek skupnega premoženja neodvisen od volje strank in nastane po sili samega zakona.
Čeprav je bil s pogodbo formalno prenesen poslovni delež (deleža vlagatelja), je šlo za to, da toženka s prenosom poslovnega deleža pridobi upravljalska upravičenja v gospodarski družbi, saj teh zgolj kot skupna lastnica osnovnega vložka ni imela. ZZZDR res ne predpisuje vsebine pogodbe o razdelitvi premoženja, logično pa je, da bi iz nje izhajalo, da zakonca urejata (vsaj določena) medsebojna premoženjska razmerja glede skupnega premoženja.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o zahtevku iz nasprotne tožbe; vrednost nedenarnega tožbenega zahtevka je toženec v nasprotni tožbi opredelil z zneskom 2,100.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). Predloga za dopustitev revizije toženec ni vložil.
Ker revizijski prag ni presežen, je revizija nedovoljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
ZZZDR člen 60. ZNP člen 118, 128. ZPP člen 367, 367/2, 377.
skupno premoženje zakoncev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - deleži na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo realne subrogacije
Ker se je tožnica strinjala z delitvijo dela skupnega premoženja (nepremičnin), ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega dela skupnega premoženja, terjatve. Zgolj delna delitev skupnega premoženja v pravdi ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014293
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija – verzija – skupna lastnina – uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev – bivanje otrok v stanovanjski hiši
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja višine verzijskega zahtevka zaradi uporabe nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – višina dohodkov enega od zakoncev – domneva o enakih deležih – prispevek zakonca
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem solastniškem deležu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014247
ZPP člen 215. ZZZDR člen 12.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazovanje – sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Pravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP se uporabi le, če na podlagi izvedenih dokazov sodišče ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva (spoznana kriza), ne pa tudi v primeru, ko je na obstoj oziroma neobstoj dejstva mogoče sklepati s prepričanostjo.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – razpolaganje z delom skupnega premoženja brez soglasja zakonca – izpodbojnost – izročilna pogodba
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Za odločitev v tej zadevi je pomembno le, ali je bila izročilna pogodba izpodbita, torej sodno razveljavljena v smislu 95. člena 0Z - ker ni bila izpodbita, je izročilna pogodba veljavna podlaga za toženčevo pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.
uporabnina – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – solastnina
Sporna nepremičnina nikoli ni predstavljala skupnega premoženja pravdnih strank in posledično tožnik nikoli ni bil solastnik te nepremičnine. Tožnik tako ni bil prikrajšan za uživanje posesti nepremičnine v sorazmerju s svojim solastniškim deležem in zato ni upravičen do plačila nadomestila za toženkino uporabo sporne nepremičnine.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 59, 59/2. ZPP člen 286, 286/2, 324, 324/4, 360, 360/1.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – pravni standard – obstoj življenjske skupnosti – obstoj ekonomske skupnosti – – medsebojna čustvena navezanost partnerjev – skupno premoženje – posebno premoženje - delež na skupnem premoženju – obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje
Prepiri, nesoglasja, tudi morebitno nasilje med partnerjema, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti oziroma obstoj volje enega od zakoncev za zunajzakonsko skupnost.
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Narava skupne lastnine je namreč bistveno drugačna od narave izključne lastnine oziroma solastnine in bi zato sodišče, ki bi ob ugovoru izključne lastnine odločilo o višjem deležu, prekoračilo meje ugovora.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014133
ZZZDR člen 12, 56. ZPP člen 286, 339, 339/2-14.
tožba na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - odkup stanovanja - plačevanje obrokov za odplačilo kredita za stanovanje
Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, temveč se obstoj takšne skupnosti vedno ugotavlja v postopku za ugotovitev pravice ali dolžnosti, v katerem je to vprašanje prejudicialnega pomena.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014259
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju - samostojni podjetnik – posojilo – načelo realne subrogacije – domneva o velikosti deleža
Za odločitev, ali stvar spada v skupno premoženje, ni pomembno, kdo od zakoncev je najel posojilo za njen nakup. Tudi z odplačevanjem najetega posojila po razvezi zakonske zveze se delež na skupnem premoženju ne more spremeniti, ampak zakonec lahko zahteva le povračilo tistega dela skupnega dolga, ki ga je sam poplačal, je pa presegal njegov delež. Skupno premoženje predstavljajo tudi stvari, ki jih je toženec uporabljal pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti kot samostojni podjetnik. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. Bistveno je, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
V sodni praksi je uveljavljeno načelo realne subrogacije, po katerem so del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.
Ker toženec določnega ugovora glede višjega deleža na skupnem premoženju ni uveljavljal, sodiščema odločitve o velikosti deležev sploh ne bi bilo treba obrazlagati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00002602
ZPP člen 2, 2/1, 367, 367/2. ZZZDR člen 51.
obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča.
ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/4, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok – dodelitev otroka - izvedensko mnenje – mnenje centra za socialno delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, glede katerih je predlagana dopustitev revizije, niso verjetno izkazane.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze – premoženje, pridobljeno z delom – odpoved dedovanju
Tožnica pravilno opozarja, da za premoženje, ki je pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, velja domneva, da spada v skupno premoženje. Vendar je toženec uspel dokazati, da sporno stanovanje ni bilo pridobljeno z delom. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da sporno stanovanje predstavlja posebno premoženje toženca.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014305
ZPP člen 190, 358. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZOR člen 381. SPZ člen 9, 10.
obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno premoženje – odsvojitev stvari med pravdo – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – zastaranje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Skupno bivanje sicer ni pogoj za nastajanje skupnega premoženja, vendar le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
V tej zadevi je odločitev o zahtevani uporabnini za lokal odvisna od odločitve, ali ima tožnik na tej nepremičnini sploh kakšna stvarnopravna opravičenja, kot je uveljavljal v enem od svojih nedenarnih tožbenih zahtevkov. Zato je revizija dovoljena tudi proti odločitvam o tožnikovih nedenarnih zahtevkih, katerih vrednost je sicer opredeljena z enim zneskom, vendar to zaradi enovitosti režima skupnega premoženja v tovrstnih pravdah zadostuje.
Razlog za zavrnitev zahtevka v zvezi s hišo je, da sta se zakonca že ob njenem nakupu dogovorila, da znaša solastninski delež vsakega od njiju eno polovico. Taka presoja je skladna tako z določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR kot z možnostjo dogovora zakoncev o delitvi skupnega premoženja, med drugim tudi z določitvijo solastninskih deležev. Morebitna po nakupu vložena večja tožnikova vlaganja v to nepremičnino vplivajo le na povečanje vrednosti tega premoženja.