skupno premoženje razvezanih zakoncev po razvezi zakonske zveze - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganja enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem
Če lahko stvar, pridobljena z enostransko porabo skupnih sredstev med zakonsko zvezo, spada skladno z načelom realne subrogacije v skupno premoženje, mora enako veljati tudi za stvar, pridobljeno na ta način po razvezi zakonske zveze. Argument za uporabo načela realne subrogacije po razvezi zakonske zveze je torej tudi v enakovrednem obravnavanju učinkov nedovoljenega enostranskega razpolaganja, do katerega pride med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Prav tako ni podana zatrjevana kršitev določbe ZPP, saj iz izreka jasno izhaja, da je toženka dolžna plačati na račun tožnika za preživljanje mladoletne hčerke, ki je nedvomno edina preživninska upravičenka in drugače iz izreka niti ne izhaja.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014051
ZZZDR člen 51. SPZ člen 7, 8.
premoženjska razmerja med zakonci – vlaganje v posebno premoženje zakonca – načelo specialnosti – načelo superficies solo cedit – vezanost na sklep sodišča o napotitvi na pravdo – trditveno in dokazno breme
V skladu z ZTLR so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev stvarnopravne posledice le, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar.
ZZZDR člen 51, 51/2, 58/1, 58/2, 59/1, 59/2. ZGD člen 418, 418/4.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - poslovni delež v družbi - delitev poslovnega deleža - izstavitev listine za vpis poslovnega deleža v sodni register - delež v skupnem premoženju - nagrada za uspešno delo zakonca kot skupno premoženje
Vsa plačila in nagrade, ki jih eden od zakoncev pridobi v zvezi z delom, so skupno premoženje.
Skupno premoženje se sicer lahko deli tudi tako, da se vzpostavi solastnina, vendar pa tak način delitve pri poslovnem deležu odpade. Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko poslovni delež sporazumno razdelita, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe, in sicer tako, da se deli obstoječi poslovni delež na dva nova poslovna deleža.
skupno premoženje zakoncev – določenost tožbenega zahtevka – premoženjska razmerja med zakonci – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Tožba mora obsegati zahtevek, ki je določen. V konkretni zadevi je del zahtevka tožbe, da spadajo v skupno premoženje še ostali podobni priključki traktorja in motokultivatorja (ipd.), nedoločen in tako ne zadosti osnovnim vsebinskim pogojem, ki so potrebni za obravnavo.
Vpis očetovstva v matični register je spremenil situacijo v tej pravdi zato, ker ni bilo več predhodnega vprašanja, ki ne bi bilo rešeno na matičnem področju. Zato po prvem odstavku 13. člena ZPP ni bilo več pogojev, da bi sodišče samo kot o predhodnem vprašanju odločalo, ali gre za pravno veljavno priznanje očetovstva.
Ko je očetovstvo vpisano v matični register, se ta vpis v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZMatR lahko spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, ki je pristojen za odločanje o spremembi osebnega stanja. Gre za kogentno zakonsko določbo, ki je sprejeta iz pravno političnih razlogov zaradi varovanja statusnih razmerij in njihove stabilnosti. Zato ima vpis teh razmerij v matični register (in sodna odločba o teh razmerjih) učinek proti vsem in ne glede na njihovo (ne)sodelovanje v posameznih postopkih.
Sklicevanje na pravno mnenje iz leta 1983 je neutemeljeno, ker gre v sedaj obravnavani zadevi za drugačen primer,zlasti pa za odločilno okoliščino, da je bilo med samo pravdo zapustnikovo priznanje očetovstva za toženca vpisano v matični register.
Trditev o kršitvi postopka (obe nižji sodišči naj bi zmotno uporabili razpravno načelo) ni utemeljena z natančnim in konkretnim opisom kršitve, v zvezi s trditvami o civilni delitvi skupnega premoženja (z delitvijo kupnine ob prodaji hiše) pa ni navedeno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – dedovanje - obseg zapuščine
Sodišče je ugotovilo, da zapustnik in prva toženka nista živela v izvenzakonski skupnosti že od leta 1994, pač pa šele od začetka leta 1998, ko se je oče tožnikov nekaj mesecev po nakupu stanovanja priselil k toženki. Zato ne gre za skupno premoženje. Zatrjevano zapustnikovo ali delno ali popolno plačilo kupnine za stanovanje pa tudi samo po sebi ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.
ZZZDR člen 44, 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – dopuščena revizija
Predlog za dopustitev revizije se dopusti glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije
Odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti novega in posebnega pisnega pooblastila stranke, ki bi ga bila dolžna odvetnica predložiti v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP ob vložitvi revizije.
ZPP-D člen 93, 93/5. ZPP člen 41, 41/2, 377. SPZ člen 48. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 51, 59.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije – ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti
Ko ne gre za vlaganja, ki bi bila predmet skupnega premoženja, tožnik pa bi na ta način predlagal delitev skupnega premoženja, ne gre za primer, ko se VSP ugotovi s seštevkom VSP posameznih zahtevkov (ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju).
O deležih strank na skupnem premoženju se odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Delež se ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju kot celoti.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stališče pritožbenega sodišča je, da je treba pri presoji deležev na skupnem premoženju upoštevati vsako prizadevanje zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev, ki ima materialni pomen in se odraža v nastanku ali povečanju premoženja. Predlagateljica ni pojasnila, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013897
ZZZDR člen 12, 12/2.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dedna pravica – izrek ugotovitvene odločbe
Kljub temu, da se v pravnomočnem izreku odločbe nahaja tudi ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, da se tožnici dedna pravica prizna.
Po ZPP (1999) tožba za razveljavitev sodne poravnave ni več tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Gre za posebno vrsto tožbe, ti. procesnopravno tožbo, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo. ZPP za postopek s tožbo za razveljavitev sodne poravnave napotuje na uporabo določb o obnovi postopka. Odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, je sklep.
Tožnik trdi, da je bil v zmoti, ker ni vedel, da sodna poravnava predstavlja res transacta in izvršilni naslov. Gre za (ne)poznavanje procesnih učinkov sodne poravnave, ki so izenačeni s pravnomočno odločbo sodišča, torej za zmoto o pravnih posledicah, ki nastajajo neodvisno od volje stranke in po sili samega zakona. Že zato takšna zmota ne upravičuje do izpodbijanja izjave volje in kot pravna zmota tudi ni opravičljiva.
prekluzija - pravočasna navedba dejstev - pogoj nekrivde - izvenzakonska skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti
Tožencev ni mogla razbremeniti posledic zamude na naroku za glavno obravnavo z dne 1. 2. 2008 podana navedba, da za zadevna dejstva pred prvim narokom preprosto nista vedela. Vrednost takšnih in podobnih izgovorov je prenizka za izpolnitev pogoja nekrivde iz drugega odstavka 286. člena ZPP.