skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – delitev skupnega premoženja - darilna pogodba – pravni posli med zakoncema
Zakonca lahko med seboj sklepata različne pravne posle, na primer kupne, menjalne, posojilne in tudi darilne pogodbe, vendar se vse to (lahko) nanaša (zgolj) na posebno premoženje vsakega od njiju
– z nedoločenimi deleži na skupnem premoženju za časa življenja namreč ne moreta razpolagati.
A
vtomobil, kupljen v času trajanja zakonske zveze s sredstvi, pridobljenimi s kreditom, ki ga je tožnik vračal iz plače, je skupno premoženje in ne (more) predstavlja(ti) darila enega od zakoncev drugemu.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - posebno premoženje zakoncev
Toženka v predlogu ne pojasni, zakaj bi odločitev o dolžnosti vrnitve tožnikovega posebnega premoženja pomenila odstop od sodne prakse v zadevi II Ips 470/92. Prav tako toženkina vloga v delu, v katerem uveljavlja procesne kršitve, ne dosega zakonskih standardov predloga za dopustitev revizije.
ZZZDR člen 106, 106/2, 106/4, 107, 107/1, 113, 113/2, 113/3. ZPP člen 78, 409.
spori iz razmerja med starši in otroki - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - stiki z otrokom - stvarna legitimacija - procesna legitimacija - izvajanje roditeljske pravice - zastopanje otroka - režim izvajanja stikov - zavrženje tožbe
V sporih o varstvu in vzgoji je med staršema že v izhodišču spor glede izvrševanja roditeljske pravice, ki ga sodišče razreši šele s končno odločbo. Zato starša v teh sporih ne moreta zastopati otroka in v njegovem imenu vložiti tožbe in pravnih sredstev. Prav zato ZZZDR daje samima staršema procesno legitimacijo za uveljavljanje otrokovih pravic: starša lahko tožbo, s katero zahtevata varstvo otrokovih pravic, vložita v svojem imenu. Sodišče pa lahko, kadar oceni, da je to glede na okoliščine konkretnega primera potrebno, otroku v postopku postavi posebnega zastopnika (četrti odstavek 409. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato revizijo otroka, ki jo je v njegovem imenu vložil oče, kot nedovoljeno zavrglo.
Okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, res pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna. Vendar je od tega načelnega stališča mogoče odstopiti zaradi tehtnih okoliščin. Takšna okoliščina je prav gotovo huda konfliktnost v odnosu med staršema, ki do te mere onemogoča strpnost in sodelovanje pri prevzemanju in predajanju otroka ob začetku in koncu stika, da je zaradi tega ogrožena otrokova korist.
razlog za revizijo - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča ali sodbi obeh nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno (ne pa tudi zmotno) ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP). Zmotna uporaba materialnega prava, ki je posledica zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni dovoljen revizijski razlog.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - določitev deleža na skupnem premoženju - odplačevanje skupnega dolga po razpadu skupnosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pravnomočnost
Pravnomočna odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde na ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje. Res pa je, da načeloma velja ugotovitev sodišča o deležih iz prve pravnomočne odločitve za vse premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času zakonske zveze, in je obstajalo v času ugotavljanja deležev zakoncev.
Delež se namreč ugotavlja na skupnem premoženju kot celoti in ne na posamezni stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
delitev skupnega premoženja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vzajemnost - lastninska pravica tujca na nepremičnini - državljanstvo izvenzakonskega partnerja ob delitvi skupnega premoženja
Ker izvenzakonski partner pridobi izključna lastninska upravičenja na stvari oziroma njenem delu šele z delitvijo, je edini trenutek, ki je lahko relevanten za presojo posebnih pogojev drugega zakonca za pridobitev lastninske pravice, le trenutek delitve skupnega premoženja.7
Državljanstvo tožnika lahko v tem primeru vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali stanovanje spada v skupno premoženje.
Od državljanstva tožnika v trenutku delitve skupnega premoženja v pravdi je tako v tem primeru odvisno, ali bo lahko v tem postopku pridobil stvarnopravno upravičenje na spornem stanovanju, torej, ali je njegov zahtevek utemeljen.
ZUS-1 člen 92. ZZZDR člen 106. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-3. ZUP člen 37, 221.
zahteva za izločitev uradne osebe - pristranost uradne osebe - izločitveni razlog
Okoliščine, s katerimi revident utemeljuje predlog za izločitev uradne osebe, se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka, kar pa samo po sebi ni izločitveni razlog. Revident bi moral navesti pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče z verjetnostjo sklepati, da je zaradi razmerja uradne osebe do stranke ali do upravne stvari podan dvom o nepristranosti uradne osebe.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino po razpadu zakonske zveze – soglasje nekdanjega zakonca – delitev skupnega premoženja
V pravdah glede obsega in deležev na skupnem premoženju bistveno trajanje zakonske skupnosti, medtem ko enostranska vlaganja zakonca v skupno nepremičnino po razpadu dejanske skupnosti zakoncev nimajo stvarnopravnih (priznanje večjega deleža na nepremičnini), temveč le obligacijskopravne posledice (povrnitev vlaganj). Nenazadnje je v zadevi celo mogoče ugotoviti, da je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi bilo tožbenemu zahtevku mogoče ugoditi. Tudi morebitno vedenje toženke o tožnikovih vlaganjih oziroma njeno (konkludentno) soglasje za vlaganja po razpadu njune zakonske zveze, ki ga v reviziji zatrjuje tožnik, namreč ne pomeni, da je bilo dano soglasje za pridobitev večjega (so)lastninskega deleža na tej podlagi (obstoja tega drugega soglasja pa tožnik ni zatrjeval)
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - višina deleža na skupnem premoženju - imetništvo stanovanjske pravice
Ne glede na materialnopravno spornost stališča v izpodbijani sodbi, da imetništva stanovanjske pravice ni mogoče šteti kot oblike tožnikovega prispevka k ustvaritvi skupnega premoženja, je na podlagi dejanskih ugotovitev odločitev o tem, da tožniku ne gre večji delež od 30/100, pravilna.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - ovrženje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se iz naslova višjih dohodkov enega od partnerjev ovrže zakonska domneva o enakih deležih oziroma kakšno težo je treba dati denarnim zmožnostim zakoncev pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju.
ZPP člen 318, 318/1. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3, 59.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna obveznost – obligacijskopravni zahtevek – višina deležev na skupnem premoženju
Tožnica zahteva večji delež na skupnem premoženju na račun plačevanja obrokov po prenehanju skupnega življenja oziroma po razvezi zakonske zveze. S kasnejšim ravnanjem enega zakonca se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti. Zakonec, ki je plačal skupni dolg, ima pravico zahtevati od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov del dolga.
skupno premoženje zakoncev – pridobitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja v času razpada zakonske zveze
Ker je tožnica postala imetnica terjatve na podlagi ZZZDR in ne na podlagi pravnega posla s tožencem, ni podan noben temelj za toženčevo dolžnost tožnici izstaviti zemljiškoknjižno listino za zaznambo spremembe hipotekarnega upnika (tako da bi se v zemljiški knjigi kot hipotekarna upnica terjatve namesto toženca vpisala tožnica).
Za ugotovitev obsega skupnega premoženja ni odločilno premoženje, ki je obstajalo v času trajanja skupnosti, ker sta stranki v tem času skupaj pridobivali in črpali premoženje. Zato tožnica nima pravice do izplačila sredstev, ki ob razpadu skupnosti niso več obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0013073
ZPP člen 8, 214, 214/2, 226. ZZZDR člen 59, 59/2.
dokazno breme - materialno procesno vodstvo - dokazna ocena - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - darilo enemu od zakoncev
Sklepanju sodišča, da je toženkino izjavo na naroku, ki predstavlja pravno opredelitev spornega dejstva, šteti kot strinjanje s tožnikovo dejansko trditvijo, da je on zemljiškoknjižni lastnik, ni mogoče odreči razumne presoje.
Z zavrnitvijo dokaznega predloga z obrazložitvijo, da ga tožnik ni podrobneje specificiral in ni navedel, da predlaganih listin (podatkov o plači in listin iz zbirke listin v zemljiški knjigi) ni mogel pridobiti sam, ob dejstvu, da je tožnika ves čas postopka zastopal odvetnik, ki je poznal prakso ZPP o primarni obveznosti strank, da predložijo listine ter da se je postopek odvijal na več naslovih in tožnik na naroku ni izpostavil vprašanja, ali bo predlagane listine pridobilo sodišče, sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ker tožnika ni opozorilo na nepopoln dokazni predlog.
Presoja višine prispevkov zakoncev k ustvarjanju skupnega premoženja.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - posojilna pogodba - mandatna pogodba - pridobitev lastninske pravice na premičnini - motorno vozilo - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - prenos prometnega dovoljenja - skupna denarna sredstva zakoncev - denar na računih tretjih oseb - vlaganja v skupno premoženje po smrti zakonca
Stališče višjega sodišča, da bi bilo treba tožbo v delu, ki presega obseg varstva, določenega v napotitvenem sklepu, zavreči, je napačno. Če so med dediči sporna še druga dejstva in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo, ni nobene ovire, da jih stranke ne bi smele zajeti v svoji tožbi, saj na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane.
Lastninska pravica na avtomobilu ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest (dejanska izročitev ali simbolična izročitev). Prepis prometnega dovoljenja ima le javnopravno in ne stvarnopravne funkcije, zato zgolj na podlagi prometnega dovoljenja ni mogoče sklepati o lastništvu vozila.
ZPP člen 2, 2/1, 196, 214. ZTLR člen 13, 13/1, 14, 14/2. ZZZDR člen 59, 59/1.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja v solastno nepremičnino – nujno sosporništvo – solastnika kot navadna sospornika – razpolaganje s solastniškim deležem – ugotovitev deležev na skupnem premoženju
Narava pravice, ki jo v konkretnem primeru uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo enotno obravnavo obeh solastnikov. Tožnica namreč ne zahteva novega solastniškega deleža, s čimer bi spremenila solastniško razmerje na nepremičninah, temveč posega v že obstoječi solastniški delež toženca. Ker lahko toženec s svojim solastniškim deležem načeloma razpolaga brez soglasja drugega solastnika, odločitev o tožničinem zahtevku v nobenem primeru ne bi posegla v upravičenja drugega solastnika. Zato tudi ne more biti utemeljenega razloga zahtevati njegovo udeležbo v pravdi v okviru nujnega sosporništva.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - privatizacija stanovanj po SZ - imetništvo stanovanjske pravice pred nastankom izvenzakonske skupnosti - ugovor zoper višino deležev na skupnem premoženju - sprememba tožbe brez soglasja toženca
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.
Toženka je v odgovoru na tožbo trdila, da stanovanje spada v njeno posebno premoženje, ker je bila pred nastankom skupnosti izključna imetnica stanovanjske pravice in ker je bilo stanovanje odplačano iz njenih lastnih sredstev. Teh trditev pa sodišče ni moglo šteti tudi kot ugovor zoper v tožbi zatrjevani delež na skupnem premoženju, saj bi bilo to v nasprotju z njenimi navedbami, da stanovanje sploh ne spada v skupno premoženje. Ker toženka torej ni uveljavljala svojega večjega deleža na skupnem premoženju, sta sodišči pravilno izhajali iz zakonske domneve o enakih deležih.
ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije – razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - določitev stikov z otrokom – določitev preživnine – nepopoln predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – zavrženje predloga
Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o določeni preživnini sploh izpodbija, z izostankom te opredelitve pa je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi predloga za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP
SZ člen 6, 117, 117/1, 123. ZSR člen 15. ZZZDR člen 51, 58, 58/2, 59.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – privatizacija stanovanj – stanovanjska pravica – privatizacijski upravičenci - privolitev imetnika stanovanjske pravice – kogentna narava premoženjskega režima med zakoncema
Vsi, ki po določbi prvega odstavka 117. člena SZ lahko nastopajo kot kupci lastninjenih stanovanj, sodijo po samem zakonu v krog originarnih upravičencev. Ožji družinski član ima tako svojo pravico do odkupa, le da je njena uresničitev vezana na privolitev imetnika stanovanjske pravice kot primarnega odkupnega upravičenca. S privolitvijo po 117. členu SZ imetnik stanovanjske pravice tako ne prenaša svoje pravice do odkupa na nekoga, ki te pravice nima, temveč odloča, kdo izmed ostalih upravičencev do privatizacije bo po določbah SZ lahko uresničil svoje odkupno upravičenje. S privolitvijo se torej imetnik stanovanjske pravice odpoveduje svoji prednostni pravici do odkupa. Ker zakon omogoča odpoved prednostni odkupni pravici v celoti, ni nobene ovire tudi za delno odpoved. Zato lahko imetnik stanovanjske pravice kot primarni upravičenec kupi stanovanje skupaj s katerim od drugih upravičencev, torej tudi z zakoncem.