skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino po razpadu zakonske zveze – soglasje nekdanjega zakonca – delitev skupnega premoženja
V pravdah glede obsega in deležev na skupnem premoženju bistveno trajanje zakonske skupnosti, medtem ko enostranska vlaganja zakonca v skupno nepremičnino po razpadu dejanske skupnosti zakoncev nimajo stvarnopravnih (priznanje večjega deleža na nepremičnini), temveč le obligacijskopravne posledice (povrnitev vlaganj). Nenazadnje je v zadevi celo mogoče ugotoviti, da je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi bilo tožbenemu zahtevku mogoče ugoditi. Tudi morebitno vedenje toženke o tožnikovih vlaganjih oziroma njeno (konkludentno) soglasje za vlaganja po razpadu njune zakonske zveze, ki ga v reviziji zatrjuje tožnik, namreč ne pomeni, da je bilo dano soglasje za pridobitev večjega (so)lastninskega deleža na tej podlagi (obstoja tega drugega soglasja pa tožnik ni zatrjeval)
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - višina deleža na skupnem premoženju - imetništvo stanovanjske pravice
Ne glede na materialnopravno spornost stališča v izpodbijani sodbi, da imetništva stanovanjske pravice ni mogoče šteti kot oblike tožnikovega prispevka k ustvaritvi skupnega premoženja, je na podlagi dejanskih ugotovitev odločitev o tem, da tožniku ne gre večji delež od 30/100, pravilna.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - ovrženje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se iz naslova višjih dohodkov enega od partnerjev ovrže zakonska domneva o enakih deležih oziroma kakšno težo je treba dati denarnim zmožnostim zakoncev pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju.
ZPP člen 318, 318/1. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3, 59.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna obveznost – obligacijskopravni zahtevek – višina deležev na skupnem premoženju
Tožnica zahteva večji delež na skupnem premoženju na račun plačevanja obrokov po prenehanju skupnega življenja oziroma po razvezi zakonske zveze. S kasnejšim ravnanjem enega zakonca se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti. Zakonec, ki je plačal skupni dolg, ima pravico zahtevati od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov del dolga.
skupno premoženje zakoncev – pridobitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja v času razpada zakonske zveze
Ker je tožnica postala imetnica terjatve na podlagi ZZZDR in ne na podlagi pravnega posla s tožencem, ni podan noben temelj za toženčevo dolžnost tožnici izstaviti zemljiškoknjižno listino za zaznambo spremembe hipotekarnega upnika (tako da bi se v zemljiški knjigi kot hipotekarna upnica terjatve namesto toženca vpisala tožnica).
Za ugotovitev obsega skupnega premoženja ni odločilno premoženje, ki je obstajalo v času trajanja skupnosti, ker sta stranki v tem času skupaj pridobivali in črpali premoženje. Zato tožnica nima pravice do izplačila sredstev, ki ob razpadu skupnosti niso več obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0013073
ZPP člen 8, 214, 214/2, 226. ZZZDR člen 59, 59/2.
dokazno breme - materialno procesno vodstvo - dokazna ocena - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - darilo enemu od zakoncev
Sklepanju sodišča, da je toženkino izjavo na naroku, ki predstavlja pravno opredelitev spornega dejstva, šteti kot strinjanje s tožnikovo dejansko trditvijo, da je on zemljiškoknjižni lastnik, ni mogoče odreči razumne presoje.
Z zavrnitvijo dokaznega predloga z obrazložitvijo, da ga tožnik ni podrobneje specificiral in ni navedel, da predlaganih listin (podatkov o plači in listin iz zbirke listin v zemljiški knjigi) ni mogel pridobiti sam, ob dejstvu, da je tožnika ves čas postopka zastopal odvetnik, ki je poznal prakso ZPP o primarni obveznosti strank, da predložijo listine ter da se je postopek odvijal na več naslovih in tožnik na naroku ni izpostavil vprašanja, ali bo predlagane listine pridobilo sodišče, sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ker tožnika ni opozorilo na nepopoln dokazni predlog.
Presoja višine prispevkov zakoncev k ustvarjanju skupnega premoženja.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - posojilna pogodba - mandatna pogodba - pridobitev lastninske pravice na premičnini - motorno vozilo - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - prenos prometnega dovoljenja - skupna denarna sredstva zakoncev - denar na računih tretjih oseb - vlaganja v skupno premoženje po smrti zakonca
Stališče višjega sodišča, da bi bilo treba tožbo v delu, ki presega obseg varstva, določenega v napotitvenem sklepu, zavreči, je napačno. Če so med dediči sporna še druga dejstva in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo, ni nobene ovire, da jih stranke ne bi smele zajeti v svoji tožbi, saj na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane.
Lastninska pravica na avtomobilu ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest (dejanska izročitev ali simbolična izročitev). Prepis prometnega dovoljenja ima le javnopravno in ne stvarnopravne funkcije, zato zgolj na podlagi prometnega dovoljenja ni mogoče sklepati o lastništvu vozila.
ZPP člen 2, 2/1, 196, 214. ZTLR člen 13, 13/1, 14, 14/2. ZZZDR člen 59, 59/1.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja v solastno nepremičnino – nujno sosporništvo – solastnika kot navadna sospornika – razpolaganje s solastniškim deležem – ugotovitev deležev na skupnem premoženju
Narava pravice, ki jo v konkretnem primeru uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo enotno obravnavo obeh solastnikov. Tožnica namreč ne zahteva novega solastniškega deleža, s čimer bi spremenila solastniško razmerje na nepremičninah, temveč posega v že obstoječi solastniški delež toženca. Ker lahko toženec s svojim solastniškim deležem načeloma razpolaga brez soglasja drugega solastnika, odločitev o tožničinem zahtevku v nobenem primeru ne bi posegla v upravičenja drugega solastnika. Zato tudi ne more biti utemeljenega razloga zahtevati njegovo udeležbo v pravdi v okviru nujnega sosporništva.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - privatizacija stanovanj po SZ - imetništvo stanovanjske pravice pred nastankom izvenzakonske skupnosti - ugovor zoper višino deležev na skupnem premoženju - sprememba tožbe brez soglasja toženca
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.
Toženka je v odgovoru na tožbo trdila, da stanovanje spada v njeno posebno premoženje, ker je bila pred nastankom skupnosti izključna imetnica stanovanjske pravice in ker je bilo stanovanje odplačano iz njenih lastnih sredstev. Teh trditev pa sodišče ni moglo šteti tudi kot ugovor zoper v tožbi zatrjevani delež na skupnem premoženju, saj bi bilo to v nasprotju z njenimi navedbami, da stanovanje sploh ne spada v skupno premoženje. Ker toženka torej ni uveljavljala svojega večjega deleža na skupnem premoženju, sta sodišči pravilno izhajali iz zakonske domneve o enakih deležih.
ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije – razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - določitev stikov z otrokom – določitev preživnine – nepopoln predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – zavrženje predloga
Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o določeni preživnini sploh izpodbija, z izostankom te opredelitve pa je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi predloga za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nastanek skupnega premoženja – prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je za nastanek skupnega premoženja ni odločilen datum formalnega prenehanja zakonske zveze, ampak datum prenehanja dejansko obstoječe življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev, pridobitev sporne nepremičnine ni pomenila nastanka skupnega premoženja. Odločitev v tej zadevi ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
SZ člen 6, 117, 117/1, 123. ZSR člen 15. ZZZDR člen 51, 58, 58/2, 59.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – privatizacija stanovanj – stanovanjska pravica – privatizacijski upravičenci - privolitev imetnika stanovanjske pravice – kogentna narava premoženjskega režima med zakoncema
Vsi, ki po določbi prvega odstavka 117. člena SZ lahko nastopajo kot kupci lastninjenih stanovanj, sodijo po samem zakonu v krog originarnih upravičencev. Ožji družinski član ima tako svojo pravico do odkupa, le da je njena uresničitev vezana na privolitev imetnika stanovanjske pravice kot primarnega odkupnega upravičenca. S privolitvijo po 117. členu SZ imetnik stanovanjske pravice tako ne prenaša svoje pravice do odkupa na nekoga, ki te pravice nima, temveč odloča, kdo izmed ostalih upravičencev do privatizacije bo po določbah SZ lahko uresničil svoje odkupno upravičenje. S privolitvijo se torej imetnik stanovanjske pravice odpoveduje svoji prednostni pravici do odkupa. Ker zakon omogoča odpoved prednostni odkupni pravici v celoti, ni nobene ovire tudi za delno odpoved. Zato lahko imetnik stanovanjske pravice kot primarni upravičenec kupi stanovanje skupaj s katerim od drugih upravičencev, torej tudi z zakoncem.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 181, 181/2, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 58, 58/1, 59.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja – ugotovitev obsega skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju pravni interes za ugotovitveno tožbo – skupni prihranki zakoncev – odsvojitev premičnine s strani enega od zakoncev
Ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki je med pravdnima strankama sporno, ter določitev njunih deležev na njem, je tožniku potrebna za nadaljnjo delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Med strankama ta postopek že poteka in prav nepravdno sodišče je tožnika napotilo na uveljavljanje predmetnih zahtevkov v pravdi. Poleg tega predstavlja tožba za ugotovitev, da ima tožnik na skupnem premoženju določen delež, zahtevo po ugotovitvi obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja med pravdnima strankama. Zapadlost posameznih denarnih zahtevkov, ki bi lahko temeljili na tej ugotovitvi, zato ne napeljuje k sklepu o pomanjkanju tožnikovega pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.
Tožnikov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek dajatvenih zahtevkov, ki naj bi po zaključkih nižjih sodišč že zapadli.
Skupni prihranki so lahko del skupnega premoženja zakoncev. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka.
Prizadeti zakonec lahko dobi vrednost odtujene stvari tudi v preostalem premoženju, ki se deli. Zato sodna praksa ne izključuje sporov o odsvojenem premoženju ali velikosti deležev na njem.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Glede na to, da je bila toženka – ob siceršnji zaposlitvi in skrbi za dom – vključena v posel s prodajo posode, katerega nosilec je bil sicer tožnik, in je torej tudi ona prispevala k pridobitvi dohodkov iz tega posla, je pravilno stališče nižjih sodišč, da višji dohodek tožnika ne utemeljuje odločitve o njegovem višjem deležu na skupnem premoženju.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - velikost deležev na skupnem premoženju - vlaganja v nepremičnino tretjega - skrb za dom in družino - neupravičena pridobitev
Izključna skrb za vzgojo otrok in pretežna skrb za upravljanje skupnega gospodinjstva v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev sta okoliščini, ki ju sodišče v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema vselej upošteva, vendar le v okviru odločanja o velikosti deležev glede na prispevanje vsakega od zakoncev k skupnem premoženju, ne moreta pa biti podlaga za samostojno denarno terjatev skrbnejšega zakonca.
dedna pravica zakonca – obstoj dedne pravice - trajno prenehanje življenjske skupnosti – pojem življenjske skupnosti
Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so pri tem le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti.
Iz ugotovitev izhaja, da med zapustnikom in toženko ni bilo resnejših prepirov, ki bi kazali na prenehanje življenjske skupnosti, in da sta sporazumno, kljub dogovorjenemu ločenemu bivanju, ohranjala skupnost, v kateri sta ostala intimna, si bila naklonjena, skrbela za skupno hčer, skupno preživljala dopust in se obiskovala, zato je mogoče pritrditi presoji, da med zapustnikom in toženko ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti v smislu prvega odstavka 22. člena ZD.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju
Izhodišče za ugotavljanje višine deleža na skupnem premoženju je načeloma lahko le upoštevanje meril skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze (oziroma življenjske skupnosti), ne pa obdobje do nakupa posamezne stvari, ki spada v skupno premoženje. Delež se namreč ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju. Zato je lahko trenutek, do katerega je treba upoštevati merila, ki vplivajo na višino deleža, lahko samo trenutek, do katerega nastaja skupno premoženje.
Komunalni prispevek za energetiko in komunalo je plačana tretja oseba. Zavezanca za plačilo takšnega prispevka sta bila lahko le oba zakonca skupaj, kar pomeni, da je treba plačilo šteti kot „darilo“ obema.
ZZZDR člen 59, 51/2, 59/1. ZPP člen 8, 339, 339/2-14.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju
Na podlagi ugotovitev, da sta pravdni stranki pričeli živeti v zunajzakonski skupnosti v avgustu 1987, da je bila nepremičnina kupljena oktobra 1988 ter da sta skupaj prispevala za komunalno ureditev nepremičnine in na njej zgradila hišo z garažo do tretje gradbene faze, je tudi ob upoštevanju dejstva, da je toženec v nakup nepremičnine vložil denarna sredstva, ki so predstavljala njegovo posebno premoženje, sodišče pravilno zaključilo, da nepremičnina sodi v skupno premoženje.
Ker toženec ni postavil določenega ugovora o svojem višjem deležu na skupnem premoženju, marveč je postavil le ugovor izključne lastnine, se je sodišče pravilno omejilo na obravnavanje zadnjega ugovora, pri odločanju o višini deležev pa presojalo le, ali gre tožnici uveljavljani višji delež od zakonsko domnevanega polovičnega.