premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - prenehanje življenjske skupnosti - obličnost – notarski zapis – razlaga zakona – namenska razlaga – jezikovna razlaga
V skladu s 47. členom ZN morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema sklenjene v notarskem zapisu. Glede na ugotovitev, da v času podpisa spornega dogovora pravdni stranki nista bili več (zunajzakonska) partnerja, spornega dogovora ni mogoče podvreči tej strogi obličnostni zahtevi.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje – posredno (indično) sklepanje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanske podlage - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev – posebno premoženje
V primerih indičnega oziroma posrednega dejanskega sklepanja pritožbeno sodišče velja za bolj kvalificirano od prvostopenjskega sodišča, zato ima možnost na ta način ugotovljeno dejansko podlago tudi spremeniti, če meni, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno logično in izkustveno sklepalo.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
ZPP člen 339, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - predodelitev otroka - varstvo koristi otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica do osebnih stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov z otrokom - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - razlogi za odpor do drugega od staršev - umetno vzbujanje odpora pri otroku
Odločitev o odvzemu pravice do stikov je ne samo izjemna, temveč tudi kompleksna, saj zahteva tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi (in ne pravice). Pri samem odločanju so sodišča (kot tudi drugi pristojni državni organi) dolžna ukreniti (praviloma že po uradni dolžnosti) vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka. Odločanje mora biti hitro in učinkovito, pri tem pa hkrati celovito, z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera in vseh možnosti, ki jih pravo ponuja.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti ne, če je to (vsaj delno) posledica ravnanja drugega izmed staršev in če to zavračanje stikov glede na ugotovitve v dosedanjem postopku nima neke realne osnove. Dejstvo, da je toženec ob upoštevanju tožničinega ravnanja kot skrajno sredstvo za zagotovitev stikov z otrokom uporabil neposredno izvršbo, prav tako ne more in ne sme pripeljati do sklepa, da stiki niso v otrokovo korist. Še vedno velja, da mora drugi roditelj (tudi odtujujoči) otroka z aktivnim ravnanjem pripraviti na stike.
ZPP člen 8, 201, 201/1, 286, 286/2, 286/3, 337, 337/1, 370, 370/3, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 61, 61/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZNP člen 122, 122/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - posebno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - kupnina kot darilo enemu od zakoncev - stranski intervenient - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - prekluzija - dokazno breme
Vstop stranskega intervenienta v pravdo med pritožbenim postopkom sam po sebi ne more izboljšati toženkinega procesnega položaja. Stranski intervenient mora pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP).
Do delitve je za skupno premoženje bistvenega pomena nerazdelen način pripadnosti premoženjskih (stvarnih in obligacijskih) pravic obema zakoncema. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju pa pride do delitve skupne lastnine na način, da se na predmetu, ki sodi v skupno premoženje, ustanovi solastnina za prejšnja skupna lastnika. Do takšne delitve skupne lastnine zakoncev ponavadi pride že v pravdnem postopku.
Zmotno pa je stališče pritožbenega sodišča, da je pravilen in potreben tudi tisti del izreka izpodbijane sodbe, ki toženki nalaga, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis solastnine na poslovnem prostoru. Tožnik bo namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko izposloval že na podlagi ugotovitvenega dela izreka (prvi in drugi odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe). Zemljiškoknjižne listine iz dajatvenega dela izreka (zadnji odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe) toženka ni dolžna izstaviti, ker je tožnik stvarna upravičenja na poslovnem prostoru pridobil na izviren način in ne na podlagi pravnega posla, iz katerega bi izhajala taka obveznost toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012678
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 58/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje. Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.
Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0012555
ZPP člen 191. ZTLR člen 14. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov
Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev, med premoženjske pravice pa vsekakor sodi tudi solastninska pravica, torej tudi solastninski delež nepremičnine, na katerem tožnica uveljavlja delež na skupnem premoženju.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – pridobitev skupnega premoženja – ius cogens – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Toženec je zaradi bistveno višjih dohodkov in zaradi zemljišča, ki ga je vložil v gradnjo skupne hiše iz svojega posebnega premoženja, dokazal, da je k nastanku skupnega premoženja prispeval več kot prednica tožnikov in izpodbil zakonsko domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012535
ZPP člen 372. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 61.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – obseg skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganje posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje - enotnost premoženja
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem – poslovni delež zakonca v gospodarski družbi
Stališče, da je vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze predstavljala trenutek razpada življenjske in ekonomske skupnosti, ki je imel za posledico prenehanje nastajanja skupnega premoženja pravdnih strank kot zakoncev, je v skladu z ustaljeno sodno prakso.
Glede na to, da je ob vzpostavitvi izvenzakonske skupnosti toženčev poslovni delež v družbi predstavljal njegovo posebno premoženje, iz nekonkretiziranih trditev o tožničinem sodelovanju pri poslovanju družbe po vzpostavitvi zunajzakonske skupnosti ni mogoče sklepati na materialnopravni sklep, da je s tem poslovni delež v družbi postal skupno premoženje pravdnih strank.
ZPP člen 302, 302/3, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – branje zapisnika o zaslišanju prič
Toženec je imel možnost, da se izjavi o branju zapisnikov izpovedi prič in to možnost je tudi uveljavil. Njegovo nasprotovanje glede na določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP samo po sebi ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja prič prebere zapisnik o njihovih izpovedbah.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine – poplačilo dolgov v zvezi s skupnim premoženjem – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva
Za nastanek skupnega premoženja in za presojo deležev na njem ni pravno odločilna okoliščina, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjema. Pomembno tudi ni, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju. Zakonec ima namreč pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga. Nič drugačna situacija ni, če je bilo, tako kot v konkretnem primeru, stanovanje kupljeno po določilih SZ na obroke.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 9, 10, 12, 92. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (1950) člen 12.
skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - vlaganje zakoncev v posebno premoženje - premoženje pridobljeno pred 1946
Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena Temeljnega zakona o zakonski zvezi (torej glede posebnega in skupnega premoženja zakoncev) uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9. 5. 1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti, v kolikor je zakonska zveza dne 9. 5. 1946 še obstajala. Zakon je torej uveljavil retroaktivno veljavnost novih predpisov. Za skupno premoženje se tako po določbah tega zakona šteje tudi tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi pred 9. 5. 1946, če je zakonska zveza tega dne še obstajala.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – posebno premoženje
Določbi 51. in 59. člena ZZZDR je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje pri tem vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju.
delitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Zahtevek tožnika temelji na 57. členu ZZZDR, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke.
ZZZDR člen 51/2, 54. OZ člen 190 – 198. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-8.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - neupravičena pridobitev - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža
Glede na ugotovitev sodišča sta bili družbi ustanovljeni s sredstvi „v mešani naravi“, toženec pa večjega dela na skupnem premoženju ni uveljavljal. Delež v družbi je ob prenehanju zakonske zveze še obstajal in bi zato spadal v skupno premoženje pravdnih strank, če ga toženec 9. 11. 1999 ne bi prodal. Ker ga je prodal, je tožnica upravičena do polovice zneska kupnine.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/1, 59, 59/1, 59/2. SZ člen 13.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - odplačevanje stanovanjskega kredita - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - posebno premoženje - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev
Za nastajanje skupnega premoženja sicer ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. V primeru, da takšne skupnosti ni, je potrebno upoštevati naravo razlogov, zaradi katerih zakonca ne živita skupaj, predvsem pa njuno aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.
Ob ugotovitvah, da stanovanje ni bilo kupljeno za potrebe skupnega življenja pravdnih strank, da je toženec že pred sklenitvijo zakonske zveze sklenil kupoprodajno pogodbo, v celoti plačal kupnino, stanovanje pa je bilo junija 1986 tudi prevzeto, sodi stanovanje nedvomno v toženčevo posebno premoženje. Obveznosti, ki se nanašajo na njegovo posebno premoženje, bremenijo izključno toženca. S tem, ko je tudi tožnica iz svojih dohodkov, torej iz skupnega premoženja, prispevala k ohranitvi toženčevega posebnega premoženja, je sicer prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, ne pa do transformacije toženčevega posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
ZPP člen 2, 2/1, 302, 302/3, 359, 370, 370/3. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino po razpadu izvenzakonske skupnosti – soglasje izvenzakonskega partnerja – obligacijskopravni zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene – preložitev naroka – načelo neposrednosti
Vlaganje posameznega zunajzakonskega partnerja brez soglasja drugega partnerja v skupno nepremično premoženje po razpadu zunajzakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
ZPP člen 7. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZGD-1 člen 471, 480.
posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - poslovni delež v družbi - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo pridobi družbenik poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo. Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, a le v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja.
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje te družbe.
skupno premoženje zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - nakup stanovanja - določitev deležev na skupnem premoženju - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - posebno premoženje zakonca - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Kljub obstoju zakonske zveze skupno premoženje zakoncev ne more nastati, če je prišlo že pred razvezo zakonske zveze med zakoncema do prenehanja življenjske skupnosti.
Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje, bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom (prim. prvi odstavek 51. člena ZZZDR).
Stanovanje predstavlja skupno premoženje zakoncev, zato pravno ni odločilno, kdo od zakoncev je fizično prispeval denar za plačilo pologa in obrokov kupnine. Obveznost plačila kupnine za stanovanje, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, je namreč obveznost, nastala v zvezi s skupnim premoženjem, zakonca pa zanjo odgovarjata nerazdelno (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).